Na Antarktiki odkrili presenetljivega krivca za hitrejše taljenje snega

Nova študija, ta mesec objavljena v znanstveni reviji Journal of Geophysical Research: Biogeosciences, je pokazala, da se lahko v antarktičnem snegu zaradi pingvinjih iztrebkov, ki delujejo kot gnojilo, hitreje razraščajo določene alge, ki spodbujajo taljenje snega.

Kot pojasnjuje portal Discover Wildlife, alge na območju južnega tečaja namreč niso vedno enake barve. Njihova obarvanost je odvisna od količine hranil, ki so jim na voljo.

Kadar primanjkuje hranil ali so razmere neugodne, alge prenehajo rasti in začnejo proizvajati rdeča barvila, ki jih ščitijo pred sončnim sevanjem.

Ko pa imajo hranil dovolj, lahko sončno svetlobo znova izkoristijo za rast. Takrat začnejo proizvajati klorofil, zeleno barvilo, ki omogoča fotosintezo in s tem njihovo razraščanje.

Sneg, ki vsebuje zelene alge, absorbira 40 odstotkov več energije kot sneg z rdečimi algami in se zato tali bistveno hitreje.

Razraščanje teh alg posledično torej prispeva k dodatnemu segrevanju snežne površine in in ozelenjevanju Antarktike.

Ta proces, ki se v kratkem antarktičnem poletju sicer dogaja tudi sam od sebe, pingvinji iztrebki še pospešujejo, saj algam zagotavljajo hranila, potrebna za rast.

Ključni manjkajoči člen

Raziskovalci so zbirali in analizirali vzorce alg na Antarktiki. Kot je za Phys.org pojasnila Alia Khan z Univerze Kolorada v Boulderju, vodilna avtorica študije in biogeokemičarka, specializirana za kriosfero, je šlo za "smrdeče delo", saj so morali delati v bližini pingvinov, ki so s svojimi iztrebki nenehno onesnaževali okolico. Analize so pokazale, da so zelene alge vsebovale gvano oziroma nakopičene ptičje iztrebke.

"Ta ugotovitev povezuje morsko prehranjevalno verigo z ekologijo snežnih ekosistemov. Pingvinji gvano (iztrebek pingvina, op. a.) deluje kot gnojilo, ki omogoča nastanek in razraščanje gostih združb zelenih snežnih alg," je pojasnila raziskovalka.

To je prvi primer, ko so znanstveniki dokazali povezavo med pingvinjimi iztrebki in življenjskim ciklom teh alg. Po mnenju Alie Khan je povezava med prostoživečimi živalmi, hranili in snežnimi algami ključni manjkajoči člen pri napovedovanju širjenja območij brez ledu na Antarktiki.

Ker se pingvini zaradi spreminjajočih se okoljskih razmer pomikajo vse južneje, raziskovalce tako skrbi, da bi se lahko skupaj z njimi širilo tudi ozelenjevanje Antarktike.

Kljub temu bodo potrebne dodatne raziskave, da bi natančno ugotovili, v kolikšni meri pingvini s svojimi iztrebki dejansko vplivajo na snežno odejo Antarktike.

Do teh ugotovitev pa prihaja v času, ko je največja kolonija pingvinov na svetu, ki šteje več kot milijon antarktičnih pingvinov na otoku Zavodovski, lani izgubila polovico svoje populacije, saj so naraščajoče temperature morja njihove vire hrane potisnile drugam.

Predhodne raziskave pokazale tudi nasprotni učinek

Zanimivo je, da so predhodne raziskave pokazale tudi nasproten učinek: pingvinji iztrebki, ki med drugim vsebujejo velike količine didušikovega oksida, znanega tudi kot smejalni plin, bi lahko celo upočasnjevali taljenje ledu na zamrznjeni celini.

Finski raziskovalci so namreč ugotovili, da hlapne snovi, ki se sproščajo iz pingvinjih iztrebkov, prispevajo k nastajanju oblakov. Ti zastirajo sončno svetlobo in tako zmanjšujejo segrevanje Antarktike, piše New York Post.

Vendar pa natančen vpliv teh procesov na podnebje za zdaj ostaja nejasen.