Na Hrvaškem želijo uvesti dosmrtno zaporno kazen

Hrvaški minister za pravosodje Damir Habijan je v četrtek zvečer v hrvaškem saboru predstavil šest zakonskih predlogov, namenjenih zaščiti družbe pred storilci najhujših kaznivih dejanj, so sporočili z omenjenega ministrstva.

Najbolj odmevna sprememba je uvedba instituta dosmrtnega zapora.

Ena najstrožjih ureditev v Evropski uniji

Dosmrtni zapor bi bilo sodeč po zakonskem predlogu mogoče izreči za vsa kazniva dejanja, za katera veljavna kazenska zakonodaja že predvideva kazen dolgotrajnega zapora, pa tudi v vseh primerih izreka enotne kazni za več kaznivih dejanj.

Obsojenec bi lahko prošnjo za pogojni odpust vložil šele po prestanih 25 letih zaporne kazni, s čimer bi se Hrvaška uvrstila med države z najstrožjo tovrstno ureditvijo v Evropski uniji.

Enaka ureditev velja tudi v Sloveniji.

Dosmrtne zaporne kazni, tako kot po dosedanji zakonski ureditvi tudi kazni dolgotrajnega zapora, ne bi bilo mogoče izreči starejšim mladoletnikom oziroma osebam, starim od 16 do 18 let.

Obenem predlog predvideva popolno prenovo dosedanjega varnostnega ukrepa varstvenega nadzorstva. S spremembami zakona o probaciji bi dosedanji varnostni ukrep varstvenega nadzorstva v celoti odpravili in uvedli nov kazenskopravni institut posebnega nadzora po popolnem prestajanju zaporne kazni.

Nadzor bi trajal od enega do petih let, pri kaznivih dejanjih, storjenih na škodo otrok, pa od enega do desetih let. Za najnevarnejše posameznike je predviden tudi poseben zakon ministrstva za zdravje, ki bi omogočal njihovo namestitev v posebno ustanovo zunaj zaporskega sistema, potem ko bi v celoti prestali zaporno kazen.

Uvedli bi kaznivo dejanje "ekocida"

V okviru prenosa evropske direktive o kazenskopravnem varstvu okolja Hrvaška kot prva država v Evropski uniji uvaja novo kaznivo dejanje posebno hude oblike kaznivega dejanja zoper okolje, ki ga javnost že označuje kot "ekocid".

"Za hujšo obliko tega kaznivega dejanja, kadar pride do nepopravljivega onesnaženja ali so povzročene hude in nepredstavljive posledice za okolje, bo mogoče izreči zaporno kazen od najmanj desetih let do dolgotrajnega zapora. Z uvedbo instituta dosmrtnega zapora bo za to kaznivo dejanje predvidena tudi možnost izreka dosmrtne zaporne kazni," je poudaril minister Habijan.

Zvišujejo se tudi kazni za ogrožanje življenja ali premoženja ter kazniva dejanja zoper splošno varnost. Za osnovno obliko kaznivega dejanja se dosedanja kazen od šestih mesecev do petih let zapora zvišuje na eno do deset let zapora. Za povzročitev velike premoženjske škode je predvidena kazen od treh do 15 let zapora, za najhujša kazniva dejanja s smrtnim izidom pa od najmanj petih let do dosmrtnega zapora.

S spremembami zakona o odgovornosti pravnih oseb se najvišja denarna kazen za pravne osebe zvišuje na 50 milijonov evrov, so še navedli na ministrstvu.