Menu Item
V Münchnu se v senci ukrajinske krize danes nadaljuje varnostna konferenca. Kljub vse večji napetosti na vzhodu Ukrajine se je udeležuje tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Več voditeljev je Moskvo opozorilo, da bi bila invazija na Ukrajino napaka. Ob robu je bilo tudi izredno zasedanje zunanjih ministrov skupine G7, ki so prav tako razpravljali o odzivanju na t. i. ukrajinsko krizo. Med tem je ruski predsednik Putin zagnal vojaške vaje strateških sil, v okviru katerih so izstrelili tudi balistične in vodene rakete. Predstavnikov Rusije sicer prvič po več kot desetletju ni na konferenci.
Po pričakovanjih so tudi drugi dan münchenske konference v ospredju razmere na rusko-ukrajinski meji, ki se še naprej nevarno zaostrujejo. Ameriški predsednik Joe Biden pa je v petek celo dejal, da je ruski predsednik Vladimir Putin že sprejel odločitev za napad.
Predstavnikov Rusije na tokratni varnostni konferenci ni, je pa navkljub spopadom v Donbasu v München pripotoval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Po prihodu se je med drugim sestal z ameriško podpredsednico Kamalo Harris in britanskim premierjem Borisom Johnsonom. Zelenski je povedal, da si Ukrajina želi “miru”, prav tako pa si v Kijevu želijo podporo ZDA, ki bo namenjena ukrajinski vojski.
V prvi vrsti je Zelenski izrazil željo za jasen časovni okvir Ukrajine za članstvo v Natu. Prav tako pa je predlagal srečanje z ruskim predsednikom Putinom. “Ne vem, kaj si ruski predsednik želi, zato predlagam, da se srečava,” je dejal.
Ukrainian President Volodymyr Zelensky speaks with CNN's Christiane Amanpour about Russian troops amassed near the Ukrainian border https://t.co/wzdaS5g8Vh pic.twitter.com/NHZpEV2djh
— CNN (@CNN) February 19, 2022
Zelenski je danes v Münchnu med drugim povedal, da je Ukrajina ščit, ki Evropo varuje pred rusko vojsko, in da si Kijev zaradi tega zasluži močnejšo mednarodno podporo, piše Al Džazira. Pozval je k objavi seznama sankcij, ki bi jih Zahod uvedel, če bi Rusija napadla Ukrajino.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru opozorila Rusijo, da z napadom na Ukrajino tvega svojo prihodnost. Obljubila je močan paket gospodarskih sankcij proti Moskvi v primeru morebitne agresije, prav tako pa je obtožila Rusijo, da v zvezi z Ukrajino krši Ustanovno listino Združenih narodov.
V svojem govoru je poleg sankcij obljubila tudi, da je EU zdaj popolnoma pripravljena na morebitno ustavitev dobave ruskega plina. Hkrati je von der Leyen kritizirala rusko energetsko podjetje Gazprom, ki naj bi v zadnjih šestih mesecih dobavljal plin v Evropo v najmanjšem možnem obsegu v skladu s pogodbami.
Podpredsednica ZDA Harris v primeru ruskega napada na Ukrajino obljublja oster, enoten in takojšnji odziv vseh zaveznic ter obširen paket ekonomskih sankcij. “Ne podcenjujte moči Zahoda,” je opozorila.
Tudi nemški kancler Olaf Scholz je dejal, da je Zahod pripravljen na takojšnji odziv na vsakršne ruske vojaške akcije ter da bi bila invazija za Rusijo napaka. Po njegovih besedah bi morali ravno zdaj biti deležni čim večjih diplomatskih prizadevanj, saj na kocki ni nič manj kot mir v Evropi.
Konference se je udeležil tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki ocenjuje, da trenutna kriza ne zadeva samo Ukrajine. “Moskva želi zavrteti čas nazaj in ustaviti sprejemanje novih držav v Nato. To je poskus, da bi si Rusija priborila nadzor nad zahodno varnostno strategijo,” je sklenil. “Kljub trditvam Moskve doslej nismo opazili nobenih znakov umika in deeskalacije. Nasprotno, Rusija še naprej krepi svoje sile,” je dejal Stoltenberg. Posvaril je, da takšnega kopičenja sil, ki so pripravljene na spopad, niso videli od konca hladne vojne.
Britanski premier Johnson je na današnji varnostni konferenci v Münchnu zahteval večjo enotnost Zahoda glede ruskih groženj Ukrajini in opozoril, da bi morebitna invazija povzročila šok po vsem svetu, tudi v Aziji,
Iz Slovenije se konference, ki se bo zaključila v nedeljo, udeležujejo predsednik republik Borut Pahor, zunanji minister Anže Logar in obrambni minister Matej Tonin.
“Mislim, da si vsi prizadevamo, da bi se kriza rešila po mirni poti,” je danes v izjavi za RTV Slovenija poudaril Pahor. Sam zaznava manjše razlike v diplomatskih pristopih reševanja krize. “Tu se postavlja vprašanje, ali je smiselno vedno znova napovedovati rusko invazijo, za katero se izkaže, da je ni,” se je spraševal.
EU je v svojih besedah bolj previdna kot ZDA, ker je EU neposredna soseda Rusije in želi ohraniti manevrski prostor za demokracijo, je ocenil. “Po drugi strani pa je res, da dostikrat tudi EU želi imeti ZDA, ki na glas povedo, da obstoji moč za dosego nekaterih ciljev,” je dodal.
Konferenca predstavlja dobro priložnost za izmenjavo argumentov in iskanje mirnih rešitev, je dodal. “Želim si, da bi na obeh straneh prevladal razum,” je poudaril in obžaloval odločitev Rusije, da na konferenco niso prišli njeni predstavniki. Med stališči zahodnih držav in Rusije je po njegovem mnenju dovolj prostora za zmanjšanje napetosti, kar bi koristilo vsem, najbolj pa Ukrajini.
Tonin je medtem v izjavi opozoril, da so se zadeve na vzhodu Ukrajine začele premikati v napačno smer. Posvaril je, da želi ruska stran očitno ustvariti vzdušje, da bi lahko posredovala v tem delu Ukrajine. Je pa poudaril, da zavezniki še vedno zasleduje možnost dialoga, čeprav bo verjetno tudi čas pokazal, ali bodo morali realizirati grožnje sankcij, so sporočili z ministrstva. Kot smo že pisali, bo Slovenija Ukrajini pomagala z vojaško opremo.
Danes sta se o t. i. ukrajinski krizi po telefonu pgovarjala tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov in njegov francoski kolega Jean-Yves Le Drian. Po navedbah ruskeha zunanjega ministrstva je Lavrov Le Drianu povedal, da bi bilo ignoriranje varnostnih zahtev Moskve slabo za stabilnost v Evropi in drugod po svetu. Francoski zunanji minister je sporočil, da je dialog še možen in da si bo Francija prizadevala za njegovo uspešnost.
Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je po kriznem srečanju zunanjih ministrov G7 danes pozvala Rusijo, naj ne stori usodne napake, umakne svoje vojaške enote in pristopi k pogajanjem, poroča tiskovna agencija dpa. V skupini, ki ji trenutno predseduje Nemčija, so še ZDA, Velika Britanija, Francija, Italija, Kanada in Japonska.
Putin medtem zagnal vojaške vaje z izstrelitvami raket
Medtem ko se svetovni voditelji sestajajo v bavarski prestolnici, je ruski predsednik Putin zagnal vojaške vaje strateških sil, v okviru katerih so izstrelili tudi balistične in vodene rakete, so sporočili iz Kremlja. Putin in beloruski predsednik Aleksander Lukašenko vaje spremljata iz Kremlja.
Po napovedih ruskega ministrstva za obrambo v vajah sodelujejo vse veje ruskih oboroženih sil, od letalskih do mornarice s podmornico z jedrskim orožjem. Cilj vaj, ki so jih načrtovali že dlje, je bilo testiranje zanesljivosti strateškega jedrskega orožja, poroča tiskovna agencija dpa.
“Takšno testiranje je seveda skoraj nemogoče brez vodje države. Saj poznate znameniti črni kovček z rdečim gumbom,” je povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Vojska je tako danes testirala balistične rakete, med drugim pa tudi hipersonično raketo tipa kinšal. Testiranje je bilo uspešno, so sporočili.
Rusija je v zadnjih tednih v bližini ukrajinskih meja izvajala obsežne vojaške vaje. Putin, ki od Zahoda zahteva obljube, da se Nato ne bo širil na Vzhod, je v petek dejal, da so ruske vojaške vaje “izključno obrambne narave in nikogar ne ogrožajo”.
EU pošilja Ukrajini pomoč v obliki medicinske in zaščitne opreme, je sporočil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
