Menu Item
Hrvaška javnost je po več kot enem mesecu dobila več informacij o brezpilotnem letalniku, ki je 10. marca strmoglavil sredi Zagreba. Državno tožilstvo v Zagrebu je danes predstavilo dosedanje kemijske in balistične izsledke preiskave. Od kod je letalnik prišel, še vedno ni znano.
Na območje Zagreba je 10. marca strmoglavilo brezpilotno letalo ruske proizvodnje, ki je v državo priletelo prek Romunije in Madžarske. Od 11. marca potekajo intenzivne preiskave in analize, izsledke katerih – predvsem balističnih in kemijskih analiz – so izvedenci danes predstavili na novinarski konferenci.
Vzrok strmoglavljenja mehanska napaka
Letalo je ob 22.57 vstopilo v hrvaški zračni prostor s hitrostjo od 860 do 950 kilometrov na uro na nadmorski višini 1.031 metrov. Ob prihodu na širše območje Zagreba je brezpilotnik začel manever pristajanja s padalom: motor se je ugasnil, zavorno padalo se je aktiviralo, letalo je izločilo odvečno gorivo in upočasnilo svojo hitrost na 90 kilometrov na uro.
Vse to ustreza običajnemu postopku. Med to spremembo bi se moralo aktivirati glavno padalo. Pri pristanku letala v Zagrebu pa se je zgodila tehnična napaka: pri izvleku glavnega padala ni bilo mehanske povezave med letalom in glavnim padalom, zato se to ni aktiviralo. To pomeni, da je letalo z višine približno 1.700 metrov začelo prosto padati in trčilo ob tla.
Zračna bomba z neznanim eksplozivnim sredstvom
Gre za izvidniško letalo, namenjeno globinskemu izvidništvu: snema lahko na oddaljenosti od 300 pa do 6.000 metrov, je povedal glavni vojaški letalski preiskovalec Mario Počinok. Pregled kovinskih ostankov je potrdil, da gre za zračno bombo OFAB 100-129 z vžigalnikom AVU-ET 350F, na vžigalniku so bile sledi oznake v cirilici.
Bomba po navedbah glavne izvedenke za požare in eksplozije Ivane Bačić ni vsebovala vojnih ali komercialnih eksplozivov. Ob padcu letalnika je vžigalnik sprožil aktivacijo improviziranega eksplozivnega sredstva. Za katero eksplozivno sredstvo gre, strokovnjaki ne morejo ugotoviti, saj je zgorelo do plinastega stanja in za seboj ni pustilo nobenih sledi.
Običajno bi takšna bomba v sebi morala imeti do 46 kilogramov eksploziva TNT. Sledi tega preiskava ni pokazala, pa tudi del stroke opozarja, da bi bile posledice, če bi bilo na letalniku zares toliko eksploziva, veliko hujše, kot so bile.
Na letalu sledovi ruskih, pa tudi ukrajinskih barv
Preiskave so na letalu pokazale tudi sledove barve, ki bi lahko pomagale razkriti, od kod je letalo prišlo. Na desnem krilu letala so odkrili naslikano rdeče-belo peterokrako zvezdo. To je originalna barva, odkrite pa so tudi sledi naknadnega, manj kakovostnega barvanja z rumeno in modro barvo. Tako ruska kot ukrajinska stran, ki sicer uporabljata tovrstne letalnike, sta zanikali, da bi ga upravljali.
Na novinarski konferenci so pojasnili, da vprašanje, od kod je letalo priletelo, ni bilo del te preiskave. Dodali so, da so črno skrinjico našli, a je bila zelo poškodovana, medij, na katerem je zapis, pa je popolnoma uničen.
Na mestu padca letala je nastal krater premera pet metrov in pol ter globine en meter in pol. V njem so našli 45 kovinskih ostankov bombe. V nesreči letalnika ni bilo žrtev ali poškodovanih, gmotna škoda pa je precejšnja: poškodovanih je bilo 96 vozil, neuradna ocena škode znaša približno 80.000 evrov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje