Na razpotju med EU in notranjimi delitvami: kakšna je prihodnost Bosne in Hercegovine

Na predavanju, ki ga je gostil nekdanji slovenski predsednik republike Borut Pahor v okviru svojega zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana (FoWB), je eden najizkušenejših politikov v Bosni in Hercegovini Mladen Ivanić orisal realnost evropske integracije Bosne in Hercegovine. Spregovoril je tudi o situaciji države, ki po njegovih navedbah še vedno živi v zgodbi konfliktov med entitetama, polpretekle zgodovine in posledicami krvave vojne pred tridesetimi leti.

21. junija 2003 je v grškem Solunu potekal vrh Evropske unije in držav Zahodnega Balkana, kjer je bilo nedvoumno izražena namera o evropski perspektivi vseh držav Zahodnega Balkana. A več kot dvajset let kasneje je ta obljuba za številne države iz regije še vedno simbol neuresničenih pričakovanj.

"Vlak za Evropo nikoli ne pride"

Mladen Ivanić, ki je v svoji dolgoletni politični karieri zasedal številne najvišje politične položaje, je izpostavil, da je BiH v tem času prehodila zahtevno pot reform, a še vedno ostaja ujetnica institucionalnih blokad in notranjih delitev. "Vse težke reforme so že za nami, a vlak za Evropo nikoli ne pride," je poudaril.

Bosna in Hercegovina je zapletena država, Ivanić pa ob tem dodaja, da je ključni problem, da si vsaka od treh strani – bošnjaška, srbska in hrvaška – skušajo med seboj stvari prikrivati, ob tem pa vsaka od drugih zahteva svoje.

"V Sarajevu bi si želeli BiH brez entitet. Imeli bi enega predsednika, eno vlado in en parlament. V Banjaluki bi radi neodvisno Republiko Srbsko. V Mostarju bi želeli neko ureditev po zgledu tretje entitete. Nobena stran pa iskreno ne sprejema pravil," je poudaril.

Na predavanju je Ivanić dejal, da so države Zahodnega Balkana po vrhu v Solunu leta 2003 začutile pozitivno sporočilo EU glede širitvenega procesa, zaradi česar so bile izjemno motivirane in so imele občutek, da so na pravi poti. "Potem pa so nam rekli, da po priključitvi Hrvaške k EU vsaj deset let ne bo več širitve. Zdaj je minilo od tega že več kot deset let in razočaranje je ogromno, tako med političnimi elitami kot med mladimi," je dejal.

Ivanić: Pristopni pogoji morajo biti enaki za vse kandidatke

Prepričan je, da bodo nekatere države Zahodnega Balkana kmalu postale članice EU in dejansko ni niti tako pomembno, katera bo prva, saj bo to pozitiven signal iz Bruslja za vse preostale. Kritičen pa je bil do EU, ki za posamezne države, predvsem BiH, postavlja in ustvarja pristopne pogoje. Ti bi morali biti po njegovih besedah enaki za vse države kandidatke.

Sam zagovarja t. i. koncept "povezanih članic" EU. To bi bile države, ki bi imele vse koristi članstva v EU, vendar ne bi imeli lastnega komisarja in pravice do veta. Po njegovih besedah to ne bi pomenilo, da bi bila BiH potem drugorazredna članica EU, saj je za državo pomembno, da je del nečesa večjega.

"Razlike v Bosni in Hercegovini so pomembne samo, če BiH ni del nečesa večjega. V okviru večje skupnosti, kot je bila nekoč Jugoslavija, je bila BiH stabilna. Če bi bila del EU, bi lahko sprejemali pravila, ki jih postavlja nekdo drug, in prepričan sem, da bi celo tekmovali v tem, kdo jih bo najbolje izvajal," je dejal Mladen Ivanić.

Da Bosna in Hercegovina lahko deluje, so že večkrat dokazali, tudi v času, ko je bil sam član predsedstva. Kot je dejal, so se takrat uspeli uskladiti o kar 85 odstotkov tem. "Leta 2015 je Sarajevo obiskal papež Frančišek. Vprašal nas je, kako ob tako zapletenem političnem vodstvu in situaciji v državi lahko sploh sprejemamo odločitve. Dejal sem mu, da se vedno lahko najde rešitev, če obstaja volja za kompromis. Papež je takrat dejal, da smo člani tripartitnega predsedstva dokaz, da sveta trojica obstaja," je povedal Ivanić.

O manku političnega interesa

A po njegovih navedbah se to ravnovesje lahko hitro poruši, če ena od entitet postavlja nemogoče zahteve drugi.

"Če bi Srbi na eni strani zahtevali neodvisnost, Hrvati pa svojo entiteto, dogovorov ne bo mogoče sprejeti. Srbi moramo sprejeti, da so bosanske institucije tudi naše institucije. Nekdanji predsednik Republike Srbske Milorad Dodik tega na primer nikoli ne bo rekel in jaz se z njim tukaj ne strinjam. Nikoli pa nisem na primer slišal tudi kakšnega bošnjaškega politika, da bi rekel, da je Republika Srbska tudi naša entiteta. To bi potrebovali za stabilnost v BiH in odpravo ekstremnih pogledov," je izpostavil Mladen Ivanić.

Po njegovih besedah je sicer glavna odgovornost za sprejemanje evropskih reform na strani Bošnjakov, ker ti predstavljajo večino. V današnjem času pogreša predvsem voditelje, ki bi jasno in glasno zagovarjali, da si želijo ustvariti učinkovite skupne institucije v BiH, teh pa po njegovih navedbah v BiH ni ne na eni ne na drugi strani.

"Politiki nočejo voditi procesa, saj jih vodijo splošna javna mnenja. Skušajo se prikazati, da počnejo zgolj to, za kar so bili izvoljeni," je dejal.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti zmanjšuje odgovornost domače politike

Mladen Ivanić je v svojem nastopu večkrat poudaril, da je po njegovem mnenju obstoj institucije visokega predstavnika mednarodne skupnosti (OHR) eden glavnih razlogov, da Bosna in Hercegovina ne napreduje. "Mislim, da obstoj visokega predstavnika že po definiciji ustvarja vzdušje, v katerem domači politiki niso dovolj pod pritiskom, da bi sprejemali tvegane odločitve," je dejal. Po njegovem mnenju tak sistem "ustvarja občutek, da bo končno odločitev vedno sprejel nekdo od zunaj", kar zmanjšuje odgovornost domače politike.

"Tudi če bi imel položaj visokega predstavnika neko pomembno vlogo, njegov obstoj 30 let po koncu vojne pomeni, da ljudje, ki so funkcijo ustanovili, ne verjamejo, da je ta država sposobna obstati," je poudaril Ivanić in dodal: “Sem proti obstoju visokega predstavnika. To fazo moramo zaključiti, ker bomo sicer imeli visokega predstavnika za vedno."

"Dodik ni edini odgovoren za razmere v BiH"

Ivanić je izpostavil, da v zadnjih 20 letih v državi ni bilo niti enega večjega etičnega incidenta, kar po njegovem mnenju kaže na politično zrelost družbe, a takšno stanje se hitro skrha, ko nekdo začne na glas govoriti o neodvisnosti Republike Srbske ali da ne priznava institucij v BiH, s čimer je namignil na dejanja nekdanjega predsednika Republike Srbske Milorada Dodika.

"V vsej svoji politični karieri sem bil na nasprotni strani Dodika. Dve leti sva sicer sodelovala, vendar le začasno. Ne morem pa trditi, da je on edini odgovoren za razmere, to bi bilo napačno. Je pa res, da Dodik s svojo retoriko daje drugim izgovor, da mu vračajo na podoben način. Brez Dodika bi bilo verjetno manj napetosti, je pa res, da bi morala njegova oblast spoštovati dejstvo o obstoju entitet," je poudaril Mladen Ivanić.

Na vprašanje N1 Slovenija, kakšno je njegovo mnenje o uvedbi sankcij, ki jih je nedavno zoper Dodika uvedla slovenska vlada, in kakšno sporočilo imajo sankcije za oblasti v Banjaluki in Sarajevu, je Ivanić odgovoril, da sam ne želi špekulirati o razlogih, zakaj je Slovenija uvedla omenjene sankcije, "saj je to preveč tvegano, če ne poznaš ozadja".

Po njegovih besedah bi lahko šlo za pranje denarja ali za političen vpliv Dodika v Sloveniji, vendar ni želel špekulirati, saj bi morale biti sankcije temeljiti na jasnih dokazih, kar bi moralo biti zapisano tudi v uradni obrazložitvi.

Ivanić je opozoril, da bi bile sankcije po njegovem mnenju upravičene le v primeru, če bi Dodik resnično kršil Daytonski sporazum, kar pa se po njegovem prepričanju ni zgodilo. Po njegovih besedah bi morale sankcije veljati za vse, ki ne spoštujejo določil mirovnega sporazuma, ne glede na to, iz katere entitete prihajajo. "Po mojem razumevanju Daytonski sporazum temelji na obstoju dveh entitet – zato zagovarjanje pristojnosti Republike Srbske samo po sebi ne pomeni kršitve," je dejal.

"Sprava po definiciji pomeni, da ena stran reče: Mi smo odgovorni"

Na vprašanje, ali je v Bosni in Hercegovini po vseh letih po krvavi vojni in genocidu v Srebrenici sprava sploh mogoča, je Mladen Ivanić odgovoril: "Ne, po mojem mnenju ni mogoča, saj se vsaka stran še vedno oklepa lastnih razlag in opravičil. Sprava po definiciji pomeni, da ena stran reče – mi smo odgovorni," je dejal in dodal, da "vsaka stran še vedno najde argumente, zakaj ni kriva".

Spomnil je, da tudi zgodovinarji v državi ne morejo doseči soglasja. "Ko sem bil zunanji minister, sem govoril s tremi zgodovinarji – Srbom, Hrvatom in Bošnjakom –, ki se niso mogli strinjati niti o kratki skupni zgodovini Bosne in Hercegovine,” je dejal. Po njegovem mnenju je sprava mogoča šele z menjavo generacij, saj so "vse današnje generacije še vedno zaznamovane z vojno". Dodal je, da je "rešitev, v kateri nihče ni popolnoma zadovoljen, edina, ki je realna", ter da Bosna in Hercegovina za spravo predvsem "potrebuje čas".

Državo so zaznamovale tudi številne demografske spremembe, predvsem izseljevanje iz BiH, saj se tako spreminja tudi družbeno razpoloženje. "Pred vojno je imela Bosna in Hercegovina okoli štiri milijone prebivalcev, danes ima okoli 2,6 milijona prebivalcev," je navedel Ivanić.

Opozoril je, da iz države odhajajo predvsem mladi in izobraženi, medtem ko imajo "tisti, ki ostajajo, pogosto bolj ekstremne poglede". To po njegovem mnenju kaže tudi na to, da iz države odhajajo ljudje, ki so usmerjeni v prihodnost, ostajajo pa predvsem tisti, ki še "vedno živijo v preteklosti".

Članstvo v Natu, priznanje Kosova, nova federalizacija BiH ...

Ob koncu debate, ko je Ivanić odgovarjal na vprašanja občinstva, je spregovoril tudi o možnosti članstva BiH v zvezi Nato. Po njegovem mnenju je takšno članstvo mogoče le, ko bodo v zavezništvo vstopile tudi vse ostale države iz regije Zahodnega Balkana, tudi Srbija. "Ne morem si predstavljati, da bi srbski politiki v Bosni glasovali za članstvo v Natu, če Srbija ne bi bila članica zavezništva," je poudaril.

Na vprašanje, kako bi na lestvici od ena do deset ocenil verodostojnost EU, je odgovoril, da z oceno sedem. Prepričan je sicer, da se bo širitveni proces EU na Zahodni Balkan nadaljeval, vendar možnosti, da bi katera od držav postala članica EU pred letom 2030, ne vidi. Ta korak bi imel po njegovem mnenju "zelo pozitiven učinek za celotno regijo" ob tem pa bi se povečala tudi stabilnost v BiH.

Mladen Ivanić je ocenil, da v bližnji prihodnosti ni mogoče pričakovati, da bi Srbija priznala Kosovo kot neodvisno državo. Dejal je, da bosta "obe strani ohranili svoje politično stališče" in da trenutno ne obstajajo pogoji za takšno odločitev. Beograd in Priština pa morata kljub razlikam najti neko pot sodelovanja. "Trenutno ni politične osebnosti ne v Srbiji ne na Kosovu, ki bi bila danes pripravljena priznati drugo stran," je dodal.

Zadržan je bil tudi glede ideje federalizacije BiH, da bi ta imela ureditev treh entitet. Po njegovem mnenju bi bilo to mogoče na začetku njene neodvisnosti, trenutno pa kaj takšnega danes ni realno. "Izvedljivo bi bilo edino to, da bi Hrvati dobili pravico do svojega volilnega območja," je dejal in dodal: "Položaj Hrvatov v Bosni je bila posledica odločitve predsednika Franja Tuđmana. On je želel imeti Hrvaško, in kdo je plačal ceno? Hrvati v Bosni."

V zaključku je Mladen Ivanić poudaril, da Bosni in Hercegovini dandanes ne grozi nova vojna, temveč večjo nevarnost predstavlja tveganje dolgoletnega zastoja napredovanja na poti v EU.

Ob tem se stagnacija že kaže tudi v javnosti, saj si ta ne želi nove vojne, hkrati pa ni pripravljena na resnejše spremembe. Bosna in Hercegovina tako po treh desetletjih miru še vedno ni dosegla stabilnega dogovora o tem, kako naj sploh deluje.

"Bosna je Bosna. Bosna je zgodba brez konca," je zaključil Mladen Ivanić.