Vsega nekaj ur vožnje iz Slovenije divja najhujša suša v zadnjih 70 letih. Vode zmanjkuje. Mogočna reka Pad, največja v Italiji, je nerazpoznavna. Na več mestih presiha, suša pa je tako huda, da merilne postaje kažejo vrednosti, ki jim komaj verjameš. Italija je na robu izjemno dramatičnih okoljskih in ekonomskih razmer. Najhuje je prav v nižini reke Pad, kamor se je ekipa N1 tudi odpravila. To območje pomembno hrani tako Italijo kot Evropo. Zdaj pa grozi, da bodo tamkajšnji kmetje pridelali kar za tretjino manj hrane, tista, ki jo bodo, pa bi lahko bila tudi do 70 odstotkov dražja. Kmetje gledajo v nebo in prosijo za obilen dež. A so za konec junija napovedane temperature čez 40 stopinj Celzija.
V Italiji zaradi izredno hude suše gorijo vsi alarmi. Nekatere italijanske pokrajine so že razglasile izredno stanje. Nizki vodostaji in visoke temperature, ki bodo konec junija presegle celo 40 stopinj Celzija, so Italijo pahnili na rob katastrofalnih okoljskih in posledično ekonomskih razmer. Nujno moramo razumeti in doumeti, da podnebna kriza že zelo konkretno vpliva na naše vsakdanje življenje, v zadnjih tednih kričijo italijanski strokovnjaki.
Najbolj alarmantno je stanje na italijanskem severu, le nekaj ur vožnje iz Slovenije. V nižini najdaljše italijanske reke in tudi sicer enega največjih in najbolj mogočnih evropskih vodotokov divja najhujša suša v zadnjih 70 letih.
V reki Pad zmanjkuje vode. Pitna je že ogrožena. Na območju tega 650 kilometrov dolgega italijanskega veletoka pa živi 16 milijonov ljudi, kar je skoraj četrtina italijanskega prebivalstva.
Poleg tega je Padska nižina ključno italijansko kmetijsko območje, pomembno ne le za Italijo in njen BDP, v katerega območje reke Pad prispeva kar 40 odstotkov, pač pa je zaradi pridelave ogromnih količin hrane to pomembno kmetijsko območje tudi za celotno Evropo.
Tam so neskončna polja koruze, pšenice, ogromni nasadi paradižnika in drugih pridelkov, v katere zdaj kmetje zrejo s strahom, saj ne vedo več, ali bodo vsaj kakšnega še lahko zalili in rešili.
“Prvič se je zgodilo nekaj takšnega,” so pripovedovali ekipi N1, ko so opisovali posledice suše, kakšne ne pomnijo. Kakšno je stanje, si lahko pogledate tudi v video reportaži N1 na vrhu tega članka.
Gladina reke Pad ponekod upadla celo za sedem metrov
Prav zaradi reke Pad območje na severu države prispeva kar tretjino italijanske kmetijske proizvodnje in je tako zelo pomembno tudi za ves stari kontinent. A zadnje tedne je reka Pad nerazpoznavna. Na več mestih presiha, suša pa je tako huda, da merilne postaje kažejo vrednosti, ki jim komaj verjameš.
Gladina reke je namreč na zgodovinsko najnižji ravni. Ponekod je nižja kar za štiri metre, na najbolj prizadetih območjih ob izlivu pa je celo neverjetnih sedem metrov pod običajno ravnjo.
Denis Sadiković/N1
Mesto Ferrara je od izliva reke v Jadransko morje oddaljeno manj kot sto kilometrov. Ko sva se z Denisom Sadikovićem, snemalcem in fotografom N1, tam sprehodila, je bilo že od daleč in s prostim očesom jasno vidno, kaj so povzročili tedni brez dežja. V Ferrari je nazadnje namreč obilneje deževalo konec maja.
Ob rečnih bregovih se razprostirajo velike zaplate peska in mulja, na običajen vodostaj pa spominja le še sled, ki jo je reka pustila za seboj. Razmere so podobno dramatične povsod po Emilji Romagni, Lombardij, Benečiji, Piemontu ter drugih deželah, ki jih prečka Pad.
Hodila sva tam, kjer je bilo še pred kratkim rečno dno
Nizek vodostaj je še bolj viden v slepih rokavih, ki jih reka tvori na vijugasti poti proti delti. Eden takšnih leži tik ob Gualtieri, ki skriva znamenitost. V tem rokavu se je med drugo svetovno vojno potopila ladja.
Zibello, kot so jo poimenovali, so globine Pada vzele leta 1943, kasnejši obiskovalci pa so potopljeno ladjo komajda opazili, saj sta iz vode štrlela le premec in prednji del palube.
Denis Sadiković/N1
Danes, ko je v reki nivo vode na kritično nizki ravni, se Zibello pokaže skoraj v vsej svoji velikosti. Vidi se celotna paluba, kamor so med vojno nalagali les, stranska okna in celo rjasto sidro, ki še visi na boku.
Hud upad rečne gladine je na suho spravil tudi kanuje in manjše čolne, ki samevajo na muljastem bregu. Jasno se vidi, kako se je voda postopoma umikala. Na bolj oddaljenih mestih je nekdanje rečno dno že suho in zbito, ob razpokah ležijo školjke.
Z Denisom sva po njem hodila. Tam, kjer je bilo še pred nedavnim rečno dno.
Deževalo ni že 120 dni
V majhnem mestecu Casalmaggiore je nivo reke upadel za štiri metre in pol. Pesek se ponekod razprostira vse do sredine rekine struge, kamor lahko človek zdaj pride ne da bi si sploh zmočil noge. Počasen tok najdaljše italijanske reke se najbolje vidi prav na tem mestu, kjer bi v normalnih razmerah voda vsakomur segla krepko čez glavo.
Meuccio Berselli, generalni sekretar observatorija za padsko povodje, ki kot prvi mož te institucije skrbi za območje reke od njenega izvira reke v Alpah do njenega izliva na vzhodu, nam je pripovedoval, da je tokratna hidrološka kriza tako zelo huda iz treh razlogov.
“Prvi je pomanjkanje snega. Pozimi v Alpah ni dovolj snežilo, sneg je pokril 60 do 70 odstotkov manj površin glede na dolgoletna povprečja.” Dodal je, da se snežnica, ki je za Pad zelo pomembna, ni zadržala v zadostni meri in zdaj ne napaja reke. Prav zaradi pomanjkanja snega je Evropski observatorij za sušo na možnost velike krize opozarjal že v marčevskem poročilu.
Denis Sadiković/N1
Denis Sadiković/N1
Denis Sadiković/N1
Denis Sadiković/N1
Denis Sadiković/N1
Denis Sadiković/N1
Denis Sadiković/N1
Denis Sadiković/N1
Denis Sadiković/N1
Fotografija je simbolična (Foto: Denis Sadiković/N1)
Denis Sadiković/N1
Denis Sadiković/N1
Denis Sadiković/N1
Denis Sadiković/N1
Denis Sadiković/N1
Denis Sadiković/N1
Denis Sadiković/N1
“Drugi razlog je pomanjkanje padavin. Deževalo ni že 120 dni. Tretji pa so temperature, ki so glede na običajne razmere na tem območju višje za kar tri do štiri stopinje,” je nadaljeval Berselli. Tudi optimist ni. Kajti napovedi za ta predel Italije v kratkem napovedujejo temperature celo do 44 stopinj Celzija.
“Poleg tega se je treba zavedati, da se je koledarsko poletje šele začelo in da potreba po vodi samo še večja,” je komentiral napovedi in pojasnjeval, ali in kako bi sploh lahko tako katastrofalne suše v prihodnje sploh preprečili, kar si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku.
Ker se je nivo reke ob izlivu znižal tudi za sedem metrov in več, je gladina morja zdaj višja od gladine Pada. To pomeni tudi, da slana voda po strugi vdira v reko. Napredovala je že 21 kilometrov.
Ogroženi viri pitne vode
Tam, kjer je morska voda že prodrla, ni več mogoče namakati polj. In še huje: ogroženi so tudi že viri pitne vode za približno 650.000 ljudi. Berselli poudarja, da vdori slane vode povzročijo veliko škode: “Predvsem je to težavno zato, ker voda ne bo spet kar čez noč sladka. Strugo je treba kar nekaj časa izpirati.”
Zato je observatorij priporočil, da se 20 odstotkov vode iz reke, ki je namenjena namakanju kmetijskih površin, zdaj ne zajema. S tem želijo ublažiti slani vdor, vendar pa bo to obenem uničilo kar nekaj pridelka, torej hrane.
Kmetje izgube štejejo že v milijardah. Nizek vodostaj reke prinaša velike težave pri zajemanju vode za namakanje polj. Zato so številni namakalni kanali prazni, črpalke pa mirujejo. Stojijo tudi črpalke ob koruznem polju kmeta Gianluigija Viole v kraju Gussola v bližini Parme.
“Črpalko sem zagnal zvečer, ko je bilo v kanalu še nekaj vode. Zjutraj sem jo moral ugasniti, ker je črpala zrak. Sedaj čakam, če bo slučajno gladina vsaj malo narasla, potem bi jo lahko spet zagnal,” nam razloži Viola. Zaradi takšnih izpadov vode za namakanje je ogroženih 10.000 hektarjev v okolici Gussole, pravi.
Poglejte to koruzo tukaj…
Rastline, predvsem koruza, se sicer na prvi pogled ne zdijo izsušene, rečemo Violi. A nam pokaže notranjost polja. “Tam je zemlja bolj peščena in vlage ne zadrži tako dobro. Bolj kot greš proti sredini, nižje so rastline,” pojasni Viola, ki ga prijatelji kličejo Gigi.
“Koruznih storžev ne bo in ko bo čas žetve, ne bom imel česa pobrati,” nadaljuje in se strinja, da je letošnje poletje izjemno. “Prvič se je zgodilo kaj takšnega. Imeli smo že suše, vendar so bili kanali vseskozi polni. Letos pa … te koruze, poglejte jo, tale tukaj, letos je sploh še nisem zalil,” pokaže na drugo stran, kjer je večina stebel še brez majhnih koruznih storžkov.
Gianluigi Viola (Denis Sadiković/N1)
Z Violo se odpravimo k reki, kjer stoji črpališče za namakalno vodo. Za okolico Gussole jo zagotavlja že skoraj sto let, letos pač bistveno manj. Ko se spustimo k črpališču, je vse jasno. Nivo reke je tako nizek, da voda od črpalk odteka nazaj k reki. Kmetje in zaposleni na črpališču so zato dovod zajezili in nanj zapeljali traktorje, ki poganjajo črpalke. “Vodo sedaj črpamo trikrat. Najprej iz reke čez ta začasni nasip, nato z večjimi črpalkami v zalogovnik in nato še iz zalogovnika v omrežje. Zato pa porabimo tudi več energije,” pove eden izmed delavcev, ki se poti v opoldanski pripeki.
Traktorji na nasipu mirujejo. Zvečer sta se dve črpalki pokvarili, zato ju sedaj delavci hitijo popravljajti. Uspe jim, motorji zabrnijo in počasi začne voda teči iz vseh sedmih cevi. Upajo, da bo sedaj v namakalni sistem mogoče poslati nekaj več vode.
Viola kmetuje že celo življenje, goji najrazličnejše tipe poljščin. Poleg več vrst žita prideluje koruzo, ki je zaščitni znak Padske nižine, pa tudi fižol in paradižnik, ki ga prodaja slovitemu proizvajalcu omak Mutti. “Zahtevajo kakovost, vendar jo dobro plačajo,” pove. Letos ga za zaslužek pošteno skrbi. “Ko so se lani dvignile cene hrane, smo bili zadovoljni. Mislili smo, da bo letos bera dobra, da bomo dobro zaslužili, a ne bo tako,” doda.
Pridelek bo nedvomno manjši. Italijansko združenje kmetovalcev Coldiretti ocenjuje, da bi ga lahko bilo manj kar za tretjino. Cene za potrošnike pa zato tudi do 60 ali celo 70 odstotkov višje.
Vse hujša suša tudi v Sloveniji
Posledice ekstremne suše v italijanski Padski nižini bomo občutili tudi pri nas, saj Slovenija iz Italije uvaža kar nekaj hrane. Po zadnjih podatkih statističnega urada (SURS) je 78 odstotkov vse uvožene solate iz Italije, od koder dobimo tudi 31 odstotkov vsega uvoženega paradižnika. Pšenice in koruze sicer uvozimo zanemarljivo malo, vendar bi se lahko višja cena surovin poznala pri dražjih produktih, kot so na primer testenine.
Sušne razmere se medtem močno zaostrujejo tudi v Sloveniji. Tudi pri nas je pozimi padlo občutno manj snega, padavinski primanjkljaj pa beleži celotna država, je za N1 dejal hidrolog Janez Polajnar z Agencije za okolje. Ponekod je poraba vode že omejena, na izviru Rižane je ni več. Pretoka Vipave in Reke sta že izenačena z najmanjšimi junijskimi pretoki v dolgoletnem nizu, tudi pri nas pa pristojne skrbi za prihodnje dni napovedan še hujši vročinski val.
Denis Sadiković/N1
Hidrološka kriza na severu Italije se medtem pozna tudi že v energetiki. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je proizvodnja elektrike v prvih petih mesecih leta v padskih hidroelektrarnah padla za 40 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. Italijanski mediji poročajo celo o ugašanju hidroelektrarn. Vode za proizvodnjo elektrike namreč ponekod enostavno ni več dovolj.
In tudi, ko vendarle pade nekaj kapelj dežja, so to le manjše plohe. “Te kapljice nas le dražijo,” pravijo kmetje, ki vsak dan znova pogledujejo v nebo in upajo na obilen dež, ki bo odplaknil katastrofo, pred katero zdaj trepetajo prav vsak dan.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje