Menu Item
V drugem krogu ciprskih predsedniških volitev se bosta prihodnji teden spopadla nekdanji zunanji minister in neodvisni kandidat Nikos Hristodulides ter diplomat Andreas Mavrojianis, ki ga podpira levičarska stranka AKEL. Novi predsednik države se bo moral spopasti z draginjo, korupcijo, nezakonitimi migracijami in zamrznjenim mirovnim procesom na razdeljenem sredozemskem otoku.
V drugem krogu predsedniških volitev v Republiki Ciper se bosta prihodnji teden pomerila nekdanji zunanji minister in neodvisni kandidat Nikos Hristodulides ter diplomat Andreas Mavrojianis, ki ga podpira levičarska stranka AKEL. Prvi je prejel 32 odstotkov, drugi pa 29,6 odstotka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Medtem ko so že volilne projekcije ciprske javne televizije CyBC kazale na relativno zmago Hristodulidesa, je bilo bolj napeto v boju za drugo mesto v drugem krogu volitev. Na koncu je bil poraženec Averof Neofitu, vodja vladajoče konservativne stranke DISY, ki je prejel 26,1 odstotka glasov volivcev, s čimer je postal prvi kandidat v zgodovini omenjene stranke, ki se mu ni uspelo prebiti vsaj v drugi krog.
Po podatkih notranjega ministrstva je bila udeležba na volitvah v državi z nekaj več kot 561.000 volivci 72-odstotna, analitiki pa uvrstitev 66-letnega Mavrojianisa v drugi krog ter s tem v bitko z 49-letnim Hristodulidesom ocenjujejo kot presenečenje, poroča AFP.
Novi predsednik države se bo moral spopasti z draginjo, korupcijo, nezakonitimi migracijami in zamrznjenim mirovnim procesom na razdeljenem sredozemskem otoku. Za naslednika konservativnega predsednika Nikosa Anastasiadesa, ki po dveh petletnih mandatih ni mogel več kandidirati, se je danes potegovalo 14 kandidatov.
Ciper je od leta 1974 razdeljen na južni, večinsko grški, in severni, večinsko turški del. Republika Ciper na jugu je mednarodno priznana, in članica EU od leta 2004, medtem ko samooklicano Turško republiko Severni Ciper priznava samo Turčija. Zadnja mirovna pogajanja za združitev otoka pod okriljem Združenih narodov so propadla leta 2017. Po ocenah analitikov se bo novi predsednik, ki v skladu s predsedniškim sistemom imenuje tudi vlado, v času globalne recesije soočil s socialno-gospodarskimi izzivi, med katerimi bo najbolj pomembno brzdanje naraščanja cen, predvsem elektrike.
Preberite še: Med vrtanjem morskega dna pri Cipru našli veliko nahajališče zemeljskega plina
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!