Okoljska katastrofa v BiH: dve desetletji plavajoče deponije smeti

Svet 22. Jan 202311:06 11 komentarjev
Višegrajsko jezero BiH
F.Z./N1 BiH

Višegradsko jezero v Bosni in Hercegovini, ki je bilo umetno ustvarjeno ob gradnji hidroelektrarne na reki Drini, je danes plavajoča deponija smeti. Prizori so grozljivi, strokovnjaki pa rešitev vidijo v selitvi odlagališč z rečnih bregov v mestna središča.

Ob reki Drini, ki predstavlja državno mejo med Srbijo ter Bosno in Hercegovino (BiH), je tudi mesto Višegrad, kjer so zgradili istoimensko hidroelektrarno, ta pa je ustvarila umetno jezero. Na jezeru se sedaj že dalj časa nabirajo smeti, ki že dlje časa ogrožajo tudi delovanje za to regijo zelo pomembne hidroelektrarne.

Dejan Furtula iz okoljevarstvene organizacije Eko center Višegrad je pojasnil, da gre za velik okoljski projekt, ki občino pesti že več kot dve desetletji.

“Najbolj pereče težave nastopijo ob velikih količinah padavin ter kadar reka začne poplavljati,” je po poročanju N1 BiH dejal Furtula.

Kot je še pojasnil, debelina sloja odpadkov na jezeru ponekod presega pol metra. Poleg plastičnih odpadkov pa veliko težavo predstavljajo tudi večje naprave, kot so hladilniki, ter velike veje, ki jih je težko odstraniti.

Preberite še: Reka Sava onesnažena z mikroplastiko od Slovenije do Srbije

Reke v Srbiji, BiH in Črni gori so na določenih predelih zelo onesnažene. Po njih plava ogromno smeti in kar lahko vidimo, je odsev sodobnega človeka. Razlog za to je v veliki meri namreč prav razmišljanje ljudi, da bo voda odnesla vse, kar vanjo odvržejo.

Dejan Furtula iz Eko centra Višjegrad.
Dejan Furtula iz Eko centra Višegrad. (Foto: F.Z./N1 BiH)

Skupna težava BiH in Srbije

Reševanja težave so se lotili že pred dvema letoma, ko jim je nemško podjetje poslalo specializirano ladjo, s katero naj bi odstranili odpadke.  “Delavci smeti odvažajo vsaj šest mesecev letno, a delu ni videti konca, saj se nenehno kopičijo novi odpadki,” je poudaril Furtula.

Kot je še dejal v prispevku za N1 BiH, se na žalost ne ukvarjajo le z odpadki iz lastnega mesta, temveč tudi z odpadki iz mest, ki ležijo ob zgornjem porečju Drine. V reki se namreč ne zbira le tisto, kar ljudje odvržejo neposredno vanjo, temveč tudi nesnaga, ki se znajde v njenih pritokih.

“Niti Srbija niti BiH na področju mednarodnega reševanja problematike nista naredili veliko. Gre namreč za skupno težavo obeh držav,” je bil še oster Furtula in dodal, da so višegradski Eko center povabili tudi k projektu Evropske unije, v katerem bi raziskovalci merili onesnaženost vode in vzorce plastike, da bi ugotovili njen izvor. “Upamo, da bomo na koncu dobili tudi kakšno opremo, morda tovornjake ali čolne za odvoz smeti,” je še poudaril.

V Srbiji sicer razpolagajo, tako Furtula, z najboljšo mehanizacijo in nastalo težavo učinkovito rešujejo. “Na reki Lim so postavili plovce, ki zadržujejo odpadke, in vsaka občina bi jih morala imeti, saj se v Višegradu ne bi smeli ukvarjati z odpadki iz drugih občin. Mislim, da je to rešitev vsaj za začetek,” je še dejal Furtula.

Preberite še: Kaj se dogaja z Zelenci? Namesto smaragdnega jezera blato, pena in smrad

Višegrajsko jezero BiH Višegrajsko jezero BiH
FZ/N1 BiH
Višegrajsko jezero BiH Višegrajsko jezero BiH
FZ/N1 BiH
Višegrajsko jezero BiH Višegrajsko jezero BiH
FZ/N1 BiH
Višegrajsko jezero BiH Višegrajsko jezero BiH
F.Z./N1 BiH
Višegrajsko jezero BiH Višegrajsko jezero BiH
FZ/N1 BiH
Višegrajsko jezero BiH Višegrajsko jezero BiH
FZ/N1 BiH
Višegrajsko jezero BiH Višegrajsko jezero BiH
FZ/N1 BiH
Višegrajsko jezero BiH Višegrajsko jezero BiH
FZ/N1 BiH
Višegrajsko jezero BiH Višegrajsko jezero BiH
FZ/N1 BiH
Višegrajsko jezero BiH Višegrajsko jezero BiH
FZ/N1 BiH
Višegrajsko jezero BiH Višegrajsko jezero BiH
FZ/N1 BiH

Poziv državljanom in oblastem

Dolgotrajna rešitev je po mnenju Furtule preselitev vseh odlagališč z rečnih bregov v mesta. Kot je pojasnil, namreč okoli 80 odstotkov vseh odlagališč v BiH ne deluje s polnimi zmogljivostmi.

“Rešitev bi bila tudi v regionalni deponijo, kot je deponija Duboko, ki zadosti potreba okoli 400 tisoč prebivalcev,” je bil še jasen. Spomnil je še, da je vlada ustanovitev regijskega odlagališča napovedala že pred desetletjem, a nadaljnji koraki po napovedi niso bili storjeni.

“Apeliram na vlado in ministrstva, naj začno reševati to problematiko. Verjamem, da lahko država veliko lažje dostopa do evropskih sredstev,” je še poudaril. Po njegovi oceni bi namreč čiščenje smeti, ki so trenutno nakopičene, stalo okoli 25.446 evrov, težava pa je tudi v tem, da se smeti z vsakimi novimi padavinami še naprej kopičijo.

Furtula je poleg oblasti pozval tudi občane ter jih prosil, naj svoje odpadke odlagajo skladno s predpisi. “Škoda je obupati in reči, da te težave ni mogoče rešiti. Moramo pripraviti resen načrt in jo začeti reševati,” je še zaključil.

Preberite še: Svetovni dan čiščenja: vsakdo naj prevzame svoj del odgovornosti

Višegrajsko jezero BiH Višegrajsko jezero BiH
FZ/N1 BiH
Višegrajsko jezero BiH Višegrajsko jezero BiH
FZ/N1 BiH
Višegrajsko jezero BiH Višegrajsko jezero BiH
FZ/N1 BiH
Višegrajsko jezero BiH Višegrajsko jezero BiH
FZ/N1 BiH
Višegrajsko jezero BiH Višegrajsko jezero BiH
FZ/N1 BiH
Višegrajsko jezero BiH Višegrajsko jezero BiH
FZ/N1 BiH

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje