Nemčija je včeraj dokončno zaustavila tri od šestih še delujočih jedrskih reaktorjev v državi. Gre za načrtovano predčasno zaprtje, za katerega se je nemška vlada odločila po jedrski nesreči v Fukušimi leta 2011. Preostale delujoče reaktorje bodo zaustavili do konca letošnjega leta.

Iz omrežja so po 35 letih dokončno izklopili reaktorje Brokdorf, Grohnde in Gundremmingen C, kar bo prepolovilo prispevek jedrske energije k nemški proizvodnji električne energije – ta je trenutno približno 12-odstoten. Približno 28 odstotkov nemške elektrike sicer še vedno zagotavljajo termoelektrarne na premog, dodatnih 15 odstotkov pa elektrarne na zemeljski plin.

NEK 2 da ali ne? Ena najpomembnejših odločitev generacije

Poglobljeno

01. Okt 2021 3

Poglobljeno

01. Okt 2021 3

Luka Snoj: Moja pot v službo je bolj nevarna kot delo z jedrskim reaktorjem

Intervjuji

20. Sep 2021

Intervjuji

20. Sep 2021

Nemci svojo energetsko prihodnost tudi pod novo vladno koalicijo pod vodstvom Socialnih demokratov vidijo v popolnem prehodu na obnovljive vire energije, ki trenutno zagotavljajo dobrih 40 odstotkov vse elektrike.

Jedrske elektrarne po njihovem mnenju predstavljajo preveliko tveganje za morebitne nesreče in onesnaženje, zato jih zapirajo kljub temu, da gre za pomemben vir električne energije, ki ne proizvaja izpustov toplogrednih plinov.

Razgradnja zaprtih elektrarn naj bi trajala do leta 2040.

Zadnjim trem delujočim nemškim jedrskim reaktorjem – Isar 2, Emsland and Neckarwestheim II – je v skladu z načrtom zapiranja, ki ga je sprejela vlada Angele Merkel, preostalo le še eno leto obratovanja.

Pravilna ali nespametna odločitev?

Medtem ko nemške okoljevarstvene organizacije potezo podpirajo, nemški jedrski strokovnjaki zapiranje jedrskih elektrarn spremljajo s cmokom v grlu. “Vsekakor se mi to zdi škoda,” nam je oktobra za rubriko Poglobljeno povedal dr. Thomas Walter Tromm, strokovnjak za jedrsko varnost s Tehnološkega inštituta Karlsruhe (KIT). “Obratujoče jedrske elektrarne so v dobri kondiciji, z dolgo zgodovino varnega in zanesljivega obratovanja. Kot jedrskemu strokovnjaku se mi zdi njihovo predčasno zapiranje precej tragično.”

Tudi slovenski jedrski strokovnjak dr. Luka Snoj z Inštituta Jožef Stefan meni, da je nemška odločitev za zapiranje jedrskih elektrarn nespametna. “Z jedrskimi elektrarnami bi imeli zanesljivo oskrbo z elektriko, danes pa morajo graditi drugo cev plinovoda iz Rusije, da bodo lahko zagotavljali rezervne kapacitete za proizvodnjo elektrike, ko sončne in vetrne elektrarne ne bodo dovolj.”