Menu Item
Ukrajina si od zahodnih partneric želi sodobno težko orožje, o dobavah katerega bodo te razpravljale jutri v sklopu kontaktne skupine za pomoč Ukrajini. Pod pritiskom se je znašla zlasti Nemčija, ki za zdaj še ni odpravila veta na dobavo sodobnih tankov leopard 2 Ukrajini. Po neuradnih informacijah tiskovne agencije Reuters odpravo veta na izvoz tankov Berlin pogojuje z izvozom ameriških abramsov, do česar pa so zadržani v ZDA. Odprta vprašanja dobave orožja sta danes v Nemčiji naslovila nemški in ameriški minister za obrambo, Boris Pistorius in Lloyd Austin. Poljska je ob tem namignila, da bi tanke nemške izdelave Ukrajini lahko poslala z ali brez nemškega dovoljenja.
V letalskem oporišču Ramstein v Nemčiji bo v petek tretje srečanje kontaktne skupine za pomoč Ukrajini. Po napovedih generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga bodo na njem članice zavezništva Kijevu zagotovile “težje in sodobnejše orožje”, ki ga Ukrajina pričakuje od zahodnih zaveznic.
Stoltenberg je v sredo na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal, da bo glavno sporočilo srečanja v ameriškem vojaškem oporišču Ramstein “več podpore, naprednejša podpora, težje in sodobnejše orožje” za Ukrajino. Ni pa povedal, ali bodo na srečanju napovedali dobavo sodobnih tankov leopard 2, za katere je Kijev že večkrat prosil. Morda je imel v mislih obljubo Velike Britanije, da bo Kijevu dobavil 14 bojnih tankov challenger 2.
Pogovorov v Ramsteinu se bo udeležil tudi novi nemški obrambni minister Boris Pistorius, ki se je takoj po imenovanju v torek znašel pod pritiskom Kijeva, češ da od njega pričakujejo odločno in hitro ukrepanje. Pričakovati je, da bodo zato na srečanju govorili tudi o dobavi nemških bojnih tankov leopard 2. Nemčija, kjer te tanke izdelujejo, ima pri tem ključno vlogo, saj mora vlada v Berlinu odobriti vsak izvoz omenjenih tankov, tudi iz drugih držav, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Nemčija za zdaj izvoza leopardov še ni odobrila. Po navedbah tiskovne agencije Reuters, ki se sklicuje na vire znotraj nemške vlade, naj bi bili v Berlinu pripravljeni sprostiti veto, če bodo ZDA Ukrajini poslale svoje – prav tako sodobne in po zmogljivosti primerljive – tanke abrams. Za nemškega kanclerja Olafa Scholza je po poročanju nemškega Bilda pomembno, da Evropa in ZDA bojne tanke Kijevu pošljeta skupaj, da ruski predsednik Vladimir Putin ne bi mogel razdeliti Nata. Ameriški uradniki medtem vztrajajo, da so tanki abrams neprimerni za ukrajinsko vojsko, saj da njihovi motorji porabijo preveč goriva, ki ga Ukrajinci ne bi zmogli dobavljati na fronti.
Vrhovni poveljnik Natovih sil v Evropi Christopher Cavoli je ob zaključku dvodnevnega zasedanja vojaškega odbora Nata v Bruslju izjavil, bi bila potencialna eskalacija razmer z odzivom Rusije na dobavo zahodnih bojnih tankov Ukrajini obvladljiva. Hkrati pa je opozoril, da dobava tankov ni čudežna rešitev za Ukrajino v njenem boju proti agresorju. “Ni posebnega oborožitvenega sistema, ki bi lahko bil čudežna rešitev za Ukrajino. Potrebno je ravnovesje vseh sistemov,” je dejal Cavoli, a ob tem vseeno poudaril, da je sodobna zahodna tehnologija na bojišču v Ukrajini vsekakor boljša od ruske.
Predsednik Natovega vojaškega odbora admiral Rob Bauer je medtem poudaril, da bi bili tanki leopard 2 za Ukrajino pomembni zlasti pri dohitevanju sovražnika in ponovnem zavzetju okupiranega ukrajinskega ozemlja. “Rusi se borijo s tanki, zato tudi Ukrajinci potrebujejo tanke,” je pojasnil.
Opozoril je tudi, da Rusija spomladi verjetno načrtuje novo ofenzivo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. “Na to se morajo Ukrajinci pripraviti,” je še dodal.
Kot poroča tiskovna agencija Reuters, je ameriški obrambni minister Lloyd Austin že prispel v Nemčijo, da bi z nemškim kolegom Pistoriusom govoril o dilemah pri dobavi tankov.
Poljska je danes namignila, da bi tanke nemške izdelave Ukrajini lahko poslala z ali brez nemškega dovoljenja, besede poljskega predsednika vlade Mateusza Morawieckega navaja CNN. Po njegovih besedah je Varšava Kijevu ponudila 14 tankov.
Do omahljivosti Berlina glede dobave tankov je bil kritičen tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. “Če na primer rečeš: dam ti tanke, če bo še kdo drug dal tanke. Mislim, da to ni prava strategija,” je dejal, ne da bi pri tem neposredno omenil kanclerja Scholza, poroča dpa. Ukrajina bi sicer po besedah Zelenskega zahodno orožje uporabila za ponovno zavzetje polotoka Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014. “Krim je naše morje in so naše gore. Dajte nam svoje orožje in mi bomo osvojili, kar je naše,” je dejal po navedbah CNN.
Rusija je medtem danes opozorila Zahod pred eskalacijo konflikta v Ukrajini, če bo Kijevu dobavil orožje dolgega dosega. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je medijem dejal, da bi bilo to lahko nevarno, saj bi konflikt dvignilo na novo raven, kar ne bi bilo dobro z vidika globalne in evropske varnosti, poročajo francoska tiskovna agencija AFP.
Članice kontaktne skupine bo gostil ameriški obrambni minister
Srečanje kontaktne skupine, v kateri je več kot 40 držav (članic in nečlanic zveze Nato), bo sicer znova gostil Austin, namenjeno pa bo predstavitvi vojaških razmer v Ukrajini ter možnega nadaljnjega razvoja dogodkov. Udeleženci bodo tudi izmenjali poglede, kako dodatno okrepiti podporo Ukrajini, da bi se lahko še učinkoviteje zoperstavila ruski agresiji. Srečanja se bo udeležil tudi Stoltenberg, ki se bo po napovedih zavezništva ob robu med drugim sešel z ukrajinskim obrambnim ministrom Oleksijem Reznikovom.
Iz Slovenije bosta na srečanju sodelovala državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec in načelnik generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš, so za STA potrdili na obrambnem ministrstvu.
Bo Zahod Ukrajini vendarle poslal težko orožje, ki si ga želi?
Ukrajina si že nekaj mesecev od zahodnih zaveznic prizadeva dobiti nadaljnjo pomoč v obliki težkega orožja, tudi tankov, a so bile zahodne države do tega zadržane, saj so menile, da bi Moskva tovrstno podporo lahko razumela kot njihov vstop v vojno.
V zadnjih tednih pa se je retorika Zahoda nekoliko spremenila. V začetku januarja so Francija, Nemčija in ZDA obljubile, da bodo Ukrajini dobavile francoske lahke tanke AMX-10 RC, 40 nemških pehotnih vozil marder in 50 ameriških pehotnih vozil bradley. Britanski premier Rishi Sunak pa je v soboto napovedal dobavo 14 tankov challenger 2. S tem je Velika Britanija postala prva država, ki je ugodila prošnji Kijeva za težke tanke.
V torek je nizozemski premier Mark Rutte po srečanju z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom napovedal, da bo Nizozemska Ukrajini ponudila sistem zračne obrambe patriot in se tako pridružila ZDA ter Nemčiji, ki so že obljubile te napredne protiraketne sisteme. Ukrajinski vojaki so se medtem v ponedeljek v ZDA že začeli usposabljati za uporabo sistema patriot.
Švedska vlada pa je danes odločila, da bo Ukrajini začela dostavljati topniški sistem archer, sodobno samovozno havbico, ki si jo Kijev želi že več mesecev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kijevu bo Stockholm poslal tudi 50 oklepnih vozil CV-90 in protitankovske rakete NLAW, so sporočili iz vlade.
O dobavi švedskega artilerijskega sistema archer Ukrajini so v tej skandinavski članici in trenutno predsedujoči Evropski uniji razpravljali že dlje časa. Gre namreč za zelo natančen sistem, ki ga je mogoče hitro premikati na kolesih in z njim hitro streljati. Že nekaj časa je na seznamu želja Ukrajincev, poroča dpa.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje