Nemški kancler Olaf Scholz je danes na Petersberškem podnebnem dialogu v Berlinu poudaril, da nihče ni zadovoljen s tem, da se delež proizvodnje električne energije iz premoga povečuje. Hkrati je izrazil zaskrbljenost zaradi globalne "renesanse" fosilnih goriv in dodal, da Nemčija ne bo ustvarjala novih dolgoročnih odvisnosti od njih.
Nemška vlada je nedavno odobrila uporabo več elektrarn na premog v luči drastičnega zmanjšanja dobave plina iz Rusije. Nemški kancler Olaf Scholz je pri tem opozoril, da gre za strogo omejen začasen izredni ukrep, ki ne bo šel na račun nemških podnebnih ciljev. “To velja tudi za naložbe v plinsko infrastrukturo, kot so novi terminali za utekočinjeni zemeljski plin na morju. Te morajo biti v skladu s ciljem, da Nemčija in svet v prihodnosti postaneta ogljično nevtralna,” je še dodal. Konkretno naj bi to pomenilo, da Nemčija ne bo ustvarjala novih dolgoročnih odvisnosti od fosilnih virov energije.
Scholz je svoja stališča izrazil v nagovoru udeležencem Petersberškega podnebnega dialoga – srečanja, ki je osrednjega pomena za tlakovanje poti do uspeha letošnje konference Združenih narodov o podnebnih spremembah COP27, ki bo novembra potekala v egiptovskem mestu Šarm el Šejk. Scholz je danes v Berlinu sprejel predstavnike približno 40 držav. Na srečanju, ki sta ga skupaj gostila Nemčija in Egipt, je spregovoril tudi egiptovski predsednik Abdel Fattah al-Sisi, ki je dejal, da njegova država vidi priložnosti v nadaljnjem razvoju obnovljivih virov energije.
“Egipt si prizadeva uresničiti ambiciozne načrte za povezave s sosednjimi državami na način, ki bo Egiptu omogočil, da postane regionalno središče za obnovljive vire energije,” je povedal predsednik, ob tem pa hkrati pozval k večji podpori afriškim državam pri prehodu na zelene tehnologije in blažitvi posledic podnebnih sprememb. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je medtem ob začetku konference objavil video sporočilo, v katerem je prav tako pozval k sodelovanju v boju proti podnebnim spremembam. “Najbolj me skrbi, da pri soočanju s to globalno krizo ne znamo sodelovati kot skupnost. Države še naprej igrajo igro obtoževanja, namesto da bi prevzele odgovornost za našo skupno prihodnost,” je opozoril.
Nemška vlada je na konferenci med drugim predstavila svoj koncept tako imenovanega “globalnega zaščitnega dežnika” za obrambo pred podnebnimi tveganji. Cilj bi bil okrepiti in razviti globalno arhitekturo financiranja in zavarovanja za najbolj ranljive ljudi in države. “Ni več vprašanje, ali se bo podnebna škoda pojavila, temveč le to, kako pogosto, kako huda in kako draga bo,” je opozoril predstavnik nemškega ministrstva za razvoj Jochen Flasbarth. Po podatkih študije, ki jo je naročilo ministrstvo za gospodarstvo, so podnebne spremembe od leta 2000 Nemčijo v povprečju stale 6,6 milijarde dolarjev na leto, skupni stroški od takrat pa naj bi znašali 145 milijard evrov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!