Stranke se že pospešeno pripravljajo na nadaljevanje supervolilnega leta, saj Slovenijo jeseni čakajo še predsedniške in lokalne volitve. Da se nameravajo podati v tekmo za predsednika oziroma predsednico republike, je doslej napovedalo devet kandidatov; večina jih napoveduje kandidaturo s podpisi volilcev. Po informacijah N1 naj bi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič odloka za razpis predsedniških in lokalnih volitev podpisala v petek.
Tako predsedniške kot lokalne volitve, ki Slovenijo čakajo jeseni, mora razpisati predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. To namerava po informacijah N1 storiti v petek.
Predsedniške volitve mora, kot določa zakon, razpisati najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom petletnega mandata dosedanjega predsednika republike. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot 90 dni in ne manj kot 60 dni. V političnih krogih sicer kot najverjetnejši datum prvega kroga predsedniških volitev omenjajo 23. oktober. Do drugega kroga, če bo ta potreben, naj bi prišlo tri tedne kasneje.
Kakšne pristojnosti ima predsednik republike v Sloveniji?
Položaj predsednika republike je profesionalna funkcija; ustavna ureditev mu daje predvsem reprezentativne in protokolarne pristojnosti.
Borut Živulovič /BOBO
Predsednik republike predstavljal Slovenijo v svetu in je vrhovni poveljnik obrambnih sil. Razpisuje volitve v državni zbor, razglaša zakone, podpisuje ukaze o imenovanju in odpoklicu veleposlanikov, izdaja listine o ratifikacijah, odloča o pomilostitvah, podeljuje odlikovanja ter imenuje in predlaga nekatere funkcionarje.
Željo po predsedniškem mestu razkrila že deveterica
Kandidate za predsednika republike lahko predlagajo poslanci državnega zbora, politične stranke in volilci. V primeru, da se kandidat v predsedniško tekmo poda s podporo poslancev, potrebuje najmanj deset poslanskih podpisov. Politična stranka lahko svojega favorita v predsedniško tekmo pošlje s podpisi najmanj treh poslancev ali 3000 volilcev. Nestrankarski kandidati pa morajo za kandidaturo zbrati najmanj 5000 podpisov volilcev.
Doslej je vstop v predsedniško tekmo napovedalo devet kandidatov – večina jih želi kandidirati s podpisi volilcev. Kot prva je takšno odločitev sporočila nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, sedaj pa odvetnica Nataša Pirc Musar. Sledili so ji kočevski župan Vladimir Prebilič, psihoanalitičarka in filozofinja Nina Krajnik, glasbenik in humanitarec Gregor Bezenšek ml. in zastopnik Antropozofskega društva Slovenije Leo Trojar.
V predsedniško tekmo se podaja tudi poslanec SDS in nekdanji zunanji minister Anže Logar. Tudi on namerava zbirati podpise volilk in volilcev, za povrh pa ga bo podprla še Janševa stranka.
Edina, ki je doslej napovedala kandidaturo in se bo na volitve podala izključno s podporo stranke, je podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos. Njeno kandidaturo je svet največje vladne stranke že soglasno potrdil. V zapisu na svoji spletni strani pred tednom dni se je Kos obregnila ob to, da se sicer strankarski kandidati razglašajo za nestrankarske. “Poimenovanje kandidatov, ki so bili ali so člani strank, za nestrankarske, ker kandidirajo s podpisi volilk in volilcev, je hipokrizija. Skrivanje strankarske pripadnosti prej govori o preveliki, usodni odvisnosti od določene stranke kot pa o njihovi neodvisnosti,” je zapisala.
Predsedniški kandidati v oddaji N1 STUDIO
V oddaji N1 STUDIO smo kmalu po najavi prvih kandidatur pripravili dve oddaji, v katerih so kandidati izmenjali prve poglede in mnenja o perečih temah v državi.
Kot prvi sta se iz oči v oči srečali Nataša Pirc Musar in Nina Krajnik, posnetek oddaje si lahko ogledate tukaj.
V naš studio sta prišla še Anže Logar in Vladimir Prebilič, posnetek oddaje si lahko ogledate tukaj.
Nekatere stranke še razmišljajo o svojih kandidatih
Da bodo nastopili s svojim kandidatom, so odločeni tudi v SD. Kot so pojasnili, se za stranko “s tako bogato zgodovino in tradicijo ter razvejano terensko mrežo to spodobi”. S postopki evidentiranja so zaključili v petek, kdo se bo odločil za kandidaturo, pa po besedah naših virov iz SD še ni znano. Po teh navedbah evropski poslanec Milan Brglez, ki bi bil lahko najresnejši tekmec močnima levosredinskima kandidatkama Pirc Musar in Kos, vstop v predsedniško tekmo odločno zavrača.
V NSi še vedno čakajo, kako se bo odločila njihova nekdanja predsednica Ljudmila Novak. V preteklih dneh je večkrat poudarila, da jo h kandidaturi nagovarjajo mnogi volilci, zato mora o tej možnosti odgovorno premisliti. Novak je na predsedniških volitvah kandidirala že leta 2017; prejela je 7,15 odstotka glasov in se ji ni uspelo uvrstiti v drugi krog volitev. Tudi v stranki Levica premisleki o svojem sodelovanju na predsedniških volitvah še potekajo.
Svojega kandidata pa so že napovedali v zunajparlamentarni stranki Nova socialdemokracija, nastopiti želijo s svojim predsednikom Andrejem Magajno, in v gibanju Zdrava družba, ki namerava v tekmo poslati Borisa Veneta.
Vendar pa v preteklosti nekaterim, ki so najavljali kandidaturo s podporo volilk in volilcev,potrebnih pet tisoč podpisov ni uspelo zbrati. Eden od njih je bil na primer na zadnjih predsedniških volitvah tedanji veleposlanik v Skopju Milan Jazbec.
Zgodovina predsedniških volitev v Sloveniji
Ker ustava prepoveduje več kot dva zaporedna mandata na čelu države, Borut Pahor jeseni ne more ponovno kandidirati. Zmagal je namreč na predsedniških volitvah leta 2012 in leta 2017. Prav tako je bil dvakrat za predsednika države izvoljen Milan Kučan (leta 1992 in 1997). Po en mandat pa sta to mesto zasedalaJanez Drnovšek (2002-2007) in Danilo Türk (2007-2012).
BOBO
Profimedia
PROFIMEDIA
Borut Živulović/BOBO
Kučan je obakrat slavil že v prvem krogu predsedniških volitev, ostalim dosedanjim predsednikom republike pa absolutne večine glasov v prvem krogu ni uspelo zbrati in jih je torej doletel še drugi krog. Drnovšek je v njem premagal Barbaro Brezigar, ki je kandidirala s podpisi volilcev, podprli pa sta jo tudi stranki SDS in NSi. Danilo Türk je bil leta 2007 v drugem krogu boljši od takratnega evropskega poslanca iz vrst NSi Lojzeta Peterleta.
Slednji je sicer v prvem krogu zbral večji delež kot Türk, saj so se glasovi levosredinskih volilcev enakomerno porazdelili med Türka in Mitjo Gasparija. Prav nagovor istega volilnega telesa bi utegnil preprečiti uvrstitev v drugi krog kateri od letošnjih levosredinskih kandidatk. Po prvih javnomnenjskih merjenjih bolje kaže Nataši Pirc Musar, ki bi se v drugi krog uvrstila skupaj z Anžetom Logarjem, medtem ko bi Marta Kos iz tekme izpadla že v prvem krogu.
Lokalne volitve bodo letos potekale 20. novembra
Supervolilno leto pa se bo zaključilo z lokalnimi volitvami, ko bodo volilci izbirali župane in občinske svetnike.
Novela zakona o lokalnih volitvah, sprejeta novembra 2017, je določila stalni datum lokalnih volitev – to je tretja nedelja v novembru, kar pomeni, da bodo letošnje lokalne volitve 20. novembra. V tistih občinah, kjer nobenemu od županskih kandidatov ne bo uspelo zbrati absolutne večine glasov, pa bo drugi krog županskih volitev 4. decembra.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje