Neželena "30-kilogramska mrcina" uničuje sadovnjak: "Kot bi se mi posmehoval"

Krešo Delimar je v svoji zeleni oazi v naselju Bakovčica v občini Koprivnica dolga leta iskal oddih od vsakdana. Vse se je spremenilo, ko je nepričakovani gost našel svoj raj v njegovem sadovnjaku.

"Na koncu mojega ranča je potok, ki je nekje julija presahnil. Mislil sem, da je srna odprla vrata in da dela škodo. Postavil sem dvojno ograjo, potem pa sem videl, da je drevo obgrizeno. Takrat smo ugotovili, da je krivec bober, mrcina s 30 kilogrami," je povedal Delimar.

Škoda, ki jo je povzročil bober, je znatno zmanjšala pridelek. Družina Delimar je v obupu postavila še več zaščitnih ograj, a neuspešno. "Aronijo mu je uspelo obrati. Lani sem z enega grma nabrala sedem kilogramov, letos pa 870 gramov. Bil je v ribniku, me gledal in plaval, kot bi se mi posmehoval," je za Dnevnik.hr povedala Marina Štefotić, Kreševa žena.

Bober ni izbirčen, zato so po aroniji tarča postala tudi druga sadna drevesa. "Jablano je uničil – najprej je drevo glodal, potem pa ga je posekal in odvlekel. Jaz vlagam, on pa vse pospravi, kot bi bilo njegovo," je dejal obupani Delimar.

Ocene so, da na Hrvaškem živi med 2.500 in 2.700 družin bobrov. Projekt njihove vrnitve v naravo je bil uspešen, poskok v populaciji je presegel vsa pričakovanja. "Pozimi, ko ni zelnatih rastlin, se prehranjujejo z lubjem, in da bi prišli do živega lubja, morajo podreti drevo. Ker jih je preveliko, so prisiljeni uporabljati vodotoke, ki niso primerni za njihovo življenje. Dosežejo vrtove, sadna drevesa in druge kmetijske kulture," je za Dnevnik.hr povedal Marijan Grubešić z gozdarske fakultete v Zagrebu.

Bobri pa ne delajo le slabih stvari. Na območjih brez intenzivnega kmetijstva in gozdarstva pozitivno vplivajo na ustvarjanje in ohranjanje ekosistemov. "Ko je bober izginil, so bili nekateri habitati popolnoma opuščeni. Gozdni travniki in jase so izginile, iz naših krajev je izginilo tudi veliko vrst. Z vrnitvijo bobra so takšni habitati spet začeli nastajati in vračanje vrst je opazno," je pojasnil Tomislav Krizmanić iz zagrebškega živalskega vrta. Obenem opozarja, da je nujna jasna strategija, kako upravljati populacijo bobrov.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: "Živimo vsak dan"