Nimajo vikenda in teden traja le štiri dni. Narod, v katerem so glavne ženske

Ljudstvo Igbo je avtohtono prebivalstvo jugovzhodne Nigerije in ena največjih afriških etičnih skupin. Njihovi pripadniki živijo tudi v Kamerunu, Gabonu in Ekvatorialni Gvineji. Njihova kultura, umetnost in običaji skrivajo številne zanimivosti, piše Punkufer.

Tradicionalna družba Igbo je temeljila na družinskih skupnostih brez centralizirane oblasti. Bila je izrazito demokratična, z jasno določenimi vlogami, ki so si jih delili moški in ženske. Ugled ni izhajal zgolj iz starosti, temveč tudi iz dosežkov in prispevka k skupnosti.

Ženske so imele od nekdaj pomembno družbeno in politično vlogo, zlasti prek ženskih združenj in trgovine, njihova organiziranost pa je omogočila tudi zgodovinski odpor proti britanski kolonialni oblasti med t. i. žensko vojno leta 1929. Takrat so se ženske v jugovzhodni Nigeriji s protestom množično uprle britanski kolonialni oblasti, saj so Britanci skušali uvesti davke in omejiti njihovo ekonomsko neodvisnost.

Ženske so se organizirale, protestirale in uporabile tradicionalne oblike odpora, da bi se zoperstavile krivicam: marširale so, pele in plesale, blokirale delovanje sodišč in uprave, napadale simbole kolonialne moči ter jasno sporočile, da ne pristajajo na nove davke in nepravičnost. Čeprav je kolonialna oblast odgovorila z nasiljem, so si ženske na koncu izborile odpravo davkov in spremembe v načinu upravljanja.

Zveza družin

Pri skupnosti Igbo zakon ni zgolj zasebna stvar dveh posameznikov, temveč zveza dveh družin. Otroci pripadajo očetovi liniji, čeprav materina družina ostaja pomemben del njihovega življenja. Zanimivo je, da so v nekaterih skupnostih poznali tudi posebne oblike zakonske zveze, vključno s porokami med ženskami, katerih namen je bil, kot piše Punkufer, ohraniti družinsko linijo.

Tradicionalno gospodarstvo je temeljilo na samooskrbnem kmetijstvu in pridelavi kultur, kot so jam, manioka in taro, medtem ko so palmini izdelki predstavljali najpomembnejši vir dohodka. Trgovina je imela ključno vlogo, zlasti med ženskami, ki so prevladovale na lokalnih tržnicah. Visoka stopnja pismenosti je ljudstvu Igbo pomagala, da so se uveljavili kot podjetniki in trgovci.

Boginja zemlje

Čeprav je danes velik del ljudstva Igbo krščanske veroizpovedi, tradicionalna religija še vedno ohranja močan kulturni vpliv. V njem središču je Ala ali Ana – boginja zemlje, ki pooseblja tudi moralni red, zakon in skupnost. Življenje, smrt in ponovno rojstvo razumejo kot neprekinjen krog, v katerem imajo predniki dejavno vlogo v življenju skupnosti.

Umetnost ljudstva Igbo je raznolika in znana po maskah, skulpturah ter poslikanih hišah mbri, ki so jih gradili kot ritualno dejanje sprave z božanstvi. Posebej pomembne so arheološke najdbe bronastih skulptur iz 9. stoletja, ki pričajo o visoki ravni tehničnega in umetniškega znanja. Umetnost je bila pogosto minljiva. Hiše mbari so po dokončanju tako namerno prepuščali propadanju, s čimer so poudarjali idejo nenehne obnove.

Štiridnevni teden

V kulturi ljudstva Igbo čas ni le niz datumov, temveč ritem energije, ki ga je čutiti v vsakdanjem življenju. Tradicionalni koledar temelji na štirih dneh v tednu – eke, orie, afor in nkwo – ki se neprestano izmenjujejo in določajo, kdaj je najprimernejši trenutek za začetek, upočasnitev, gradnjo ali povezovanje z drugimi.

Eke je sveti dan in v številnih krajih velja za dan počitka od težkega fizičnega dela, trgovine in ali potovanj, podobno kot nedelja v krščanski tradiciji. Vsake štiri dni nastopi dan premora, zato ni ustaljenega vikenda. Počitek je pogostejši, vendar krajši. Vse skupnosti Igbo dneva eke ne spoštujejo enako strogo – ponekod je to povsem dela prost dan, drugod zgolj simboličen dan spoštovanja, ki ga obeležujejo duhovno, ne pa tudi v praksi.

Nov dan se začne ob sončnem zahodu in ne ob polnoči, kar pomeni, da z zahodom sonca nastopi naslednji dan. Če je denimo podnevi afor, po sončnem zahodu preide v nkwo. Vsak dan je povezan z enim elementom narave in simbolno z enim prstom na roki, saj verjamejo, da se vesolje zrcali v človeškem telesu.

Eke je dan začetkov in odločitev ter je povezan s kazalcem, orie je introspektiven dan, namenjen skrbi zase, in je vezan na sredinec, afor je najbolj praktičen dan, usmerjen v delo in stabilnost, povezan s prstancem, medtem ko je nkwo, dan komunikacije in gibanja, pripisan mezincu. Skupaj ti dnevi ustvarjajo uravnotežen ritem delovanja, v katerem ima vsak dan svojo posebno vlogo, še piše Punkufer.