Nov izraz pripravljenosti za pogajanja: Zelenski bi se pogajal tudi s Putinom

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da je pod določenimi pogoji pripravljen na neposredna pogajanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Poleg Ukrajine in Rusije bi morale v pogovorih sodelovati tudi ZDA in Evropa, je Zelenski povedal v intervjuju, objavljenem v torek.
"Če je to edini način, da ljudem v Ukrajini zagotovimo mir in preprečimo nadaljnje izgube življenj, bomo zagotovo šli na srečanje, na katerem bodo ti štirje udeleženci," je dejal Zelenski britanskemu novinarju Piersu Morganu. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ni jasno, ali je z Evropo imel v mislih Evropsko unijo ali posamezno državo članico.

Zelenski je poudaril, da na morebitnih pogajanjih s Putinom ne bo prijazen. "Imam ga za sovražnika in odkrito povedano, mislim, da ima tudi on mene za sovražnika," je dodal.

V Moskvi so izjave ukrajinskega predsednika danes označili za prazne besede. Kot je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, mora pripravljenost za pogovore na nečem temeljiti. "Ne more temeljiti na pravni prepovedi takšnih pogovorov za Zelenskega," je ponovil pogost argument Rusije, da Zelenski ne more govoriti s Putinom, ker je leta 2022 podpisal odlok o prepovedi pogajanj z njim.

Peskov je tudi ponovil stališče Rusije, da Zelenski ni legitimen predsednik, ker v Ukrajini velja prepoved izvedbe volitev v času vojnega stanja. "Toda kljub temu smo še naprej pripravljeni na pogovore," je dejal in dodal, da bi moral glede na razmere na terenu Kijev prvi pokazati odprtost in zanimanje za takšne pogovore. Putin je nedavno poudaril, da se je pripravljen pogajati, a trdi, da Zelenski zavrača kakršnekoli pogovore z njim.

Kljub prvim previdnim omembam mirovnih pogajanj pa se spopadi na bojišču medtem nadaljujejo. Ruske sile so po lastnih navedbah zavzele vas Baranivka, ki se nahaja severno od mesta Očeretine v regiji Doneck in vas Novomlinsk, ki leži na desnem bregu reke Oskil. O ruskem preboju prek Oskila so vojaški blogerji poročali že ob koncu lanskega leta, ko sta se obe strani vkopali vsaka na svoji strani reke in frontne črte v tem delu regije Harkov.
Po napadu z dronom na jugozahodu Rusije pa je danes zagorelo skladišče nafte, je sporočil guverner regije Krasnodar Venjamin Kondracjev. Po njegovih besedah je ruska vojska v kraju Novominska odvrnila napad brezpilotnega letalnika, katerega ostanki so padli na naftni rezervoar. Pri tem je izbruhnil požar, na prizorišče pa so poslali 55 gasilcev, je na Telegramu sporočil guverner.

Rusko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da sta bila nad regijo Kursk ponoči sestreljena ukrajinska drona, še dva pa nad Belgorodom. Obe regiji mejita na Ukrajino.

Dobro novico pa je v Kijev, kjer se mudi na obisku, prinesel britanski zunanji minister David Lammy. Združeno kraljestvo bo namreč Ukrajini za krepitev odpornosti namenilo nov sveženj pomoči v vrednosti 55 milijonov funtov (66 milijonov evrov). Združeno kraljestvo bo namenilo 17 milijonov funtov (20 milijonov evrov) za podporo projektom trajnostne energije in za pomoč pri okrevanju po škodi, ki so jo povzročili ruski napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Tri milijone funtov (3,6 milijona evrov) bodo namenili za dostavo ukrajinskega žita in drugih živilskih proizvodov v Sirijo v obdobju po padcu tamkajšnjega režima Bašarja al Asada.

"Verjamemo v gradnjo prihodnosti med našima državama, pa tudi v podporo Ukrajini v sedanjosti, medtem ko se ruski barbarski in neusmiljeni napadi na ključno infrastrukturo, skupnosti in podjetja nadaljujejo," je povedal Lammy.