Nova.rs: Kmalu menjava na čelu United Medie?

Kot na podlagi neuradnih informacih navaja portal nova.rs, bi lahko srbski predsednik Aleksandar Vučić iz ozadja kmalu pridobil vpliv nad vplivnimi neodvisnimi mediji ne le v Srbiji, ampak tudi na Hrvaškem in v Sloveniji. To je, piše portal, skrb vzbujajoče, saj je tudi Evropska komisija v poročilu o Srbiji za leto 2025 ugotovila, da oblasti v Beogradu še naprej omejujejo medijske svoboščine.

Nova.rs ob tem dodaja, da je OCCRP septembra objavil zvočni posnetek pogovora med direktorjem skupine United in direktorjem Telekoma Srbija, v katerem se sliši, da sta se pogovarjala tudi o zamenjavi Aleksandre Subotić, sedanje izvršne direktorice United Medie, pod njeno okrilje pa sodita tudi N1 in Nova.

Skupina United se je na objavo posnetka odzvala z besedami, da je iztrgan iz konteksta in zagotovila, da bo še naprej ohranjala in celo krepila medijsko svobodo v medijih skupine.

Ves čas od menjave vodstva skupine je v zraku tudi vprašanje, kakšna bo vloga nekdanjega novinarja CNN in bivšega svetovalca N1 Brenta Sadlerja, ki je, tako nova.rs, v zadnjem času del "negativne medijske kampanje proti svojemu nekdanjemu delodajalcu Draganu Šolaku."

Zdaj nova.rs poroča, da bi Sadler lahko prevzel vodenje United Medie in da so zaposleni v medijem delu skupine zaradi tega zaskrbljeni.

Portal tudi spomni, da so direktorji nekaterih medijev skupine javno ponudili, da za zaščito uredniške neodvisnosti poiščejo investitorje. Predsednik NUNS iz Srbije Željko Bodrožić je to pobudo pozdravil, prav tako predsednica Evropske zveze novinarjev Maja Sever, ki je "ljudi, ki imajo radi Srbijo" pozvala, naj se združijo v tem cilju.

"Gre za velik sistem, za kar je potrebnih veliko sredstev. A obstajajo ljudje, ki imajo radi Srbijo – ti se morajo povezati, da bi državljanom omogočili transparentno, neodvisno in svobodno obveščanje, brez katerega ostajamo v temi," je povedala Sever.

Milosavljević: To bi bila modra odločitev

Profesor novinarstva iz ljubljanske fakultete za družbene vede dr. Marko Milosavljević pa meni: "Kot dokazuje niz primerov v regiji - vključno s Slovenijo - bi bilo v preteklosti pogosto bistveno bolje, če bi zaposleni ali management odkupil medijsko hišo, ko je za to še bil čas. Kasneje so mnoge medijske hiše prišle v roke ljudi, ki jim je bilo novinarstvo tuje, mediji pa zgolj orodje za druge interese ali za iskanje poceni koristi prek prodaje nepremičnin in raznih (bolj ali manj sumljivih) nemedijskih poslov. Nekoč so nekatere medijske hiše recimo v Sloveniji že bile v večinski lasti zaposlenih in managementa, takšen je primer Dela v 1990-ih letih in Večera v podobnem obdobju. Kasneje so obstajale podobne pobude, recimo na Večeru, da bi zaposleni ponovno odkupili 'svojo' medijsko hišo. To se ni zgodilo - na žalost. Notranji odkup torej, s strani večine zaposlenih ali zgolj managementa, je zato - tudi zaradi svoje delne razpršenosti lastniških deležev - pogosto način zagotovitve ohranjanja novinarskih standardov in politične neodvisnosti. Če za notranji odkup ni (finančnih ali organizacijskih) možnosti, ostaja tudi opcija iskanja bolj strateških lastnikov, ki razumejo pomen neodvisnega novinarstva, ki zagovarjajo medijsko in novinarsko kakovost in integriteto ter ki zasledujejo svoje finančne interese na 'normalen', ne na t.i. žetveni način, kjer se čim prej pobere čim več, pa četudi za prihodnje leto ne ostane nič. V trenutni napeti situaciji v Srbiji in v medijih tudi drugod v regiji - vključno s Slovenijo in Hrvaško, torej državama članicama EU, kjer velja zavezujoč evropski akt o medijski svobodi EMFA - bi ustrezna identifikacija, interes in na drugi strani volja sedanjega lastnika, da medijsko hišo proda takšnemu neodvisnemu lastniku, verjetno najbolj modra za vse udeležence zgodbe. Še posebej pa za srbsko in regionalno novinarstvo, državljane in demokracijo."