Menu Item
Bi lahko učinkovine zdravil za hujšanje, kot je Ozempic, upočasnile razvoj Alzheimerjeve bolezni? Rezultati novih študij so obetavni.
Učinkovine v zdravilih za diabetes in hujšanje, med katerimi je najbolj znan Ozempic, so se v nedavnih študijah izkazale kot potencialno koristne pri upočasnjevanju Alzheimerjeve bolezni.
V klinični študiji, izvedeni na manjšem številu pacientov, se je izkazalo, da nimajo le potenciala za zdravljenje sladkorne bolezni in hujšanje, ampak tudi za zaščito možganov in upočasnitev degenerativnih procesov, zaradi katerih bolniki z Alzheimerjevo boleznijo izgubijo sposobnost jasnega razmišljanja, pomnjenja in opravljanja vsakodnevnih dejavnosti.
Da bi ta zdravila lahko odobrili tudi za zdravljenje Alzheimerja, morajo rezultate potrditi v testiranjih večje skupine ljudi, ki že potekajo, poroča CNN.
Študija, ki je vključevala 204 ljudi z Alzheimerjevo boleznijo v Združenem kraljestvu, je pokazala, da so imeli tisti, ki so jemali zdravilo za sladkorno bolezen liraglutid (predhodnik Ozempica, znan kot agonist receptorjev GLP-1), v času enega leta za 18 odstotkov počasnejši kognitivni upad v primerjavi s tistimi, ki so jemali placebo.
Ugotovitve so pred dnevi predstavili na mednarodni konferenci Alzheimerjevega združenja v Filadelfiji, niso pa še bile recenzirane in objavljene v kateri od strokovnih znanstvenih revij.
GLP-1 je hormon, ki se ob zaužitju hrane proizvaja v črevesju, pa tudi v hipotalamusu v možganih. Agonist pomeni, da je to farmakološka učinkovina, ki v telesu sproži enak odziv kot snov, ki jo telo proizvaja samo.
Zdravilo povečuje količino inzulina, ki ga kot odziv na zaužito hrano izloči trebušna slinavka in tako pomaga pri uravnavanju koncentracije glukoze (sladkorja) v krvi, s tem pa tudi občutka lakote. Deluje tudi na center za apetit v možganih, in sicer tako, da apetit zavira. Tako imajo bolniki, ki ga jemljejo, hitreje občutek sitosti. Občutek sitosti traja dlje, saj zdravilo upočasnjuje praznjenje želodca. Vse to pa vpliva na zmanjšanje telesne teže, je v intervjuju za N1 pojasnil predstojnik oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, prof. dr. Andrej Janež.
“Testi na živalih so že pred časom pokazali drugačne vrste aktivnosti GLP-1 v možganih,” je dejala dr. Maria Carrillo, znanstvena direktorica pri Alzheimerjevem združenju, ki ni sodelovala v omenjeni raziskavi. “Ta študija resnično kaže možnosti, ki obstajajo.”
Poleg koristi za umske sposobnosti je študija pokazala še, da je bilo zdravilo povezano s 50 odstotkov manjšo izgubo volumna v več predelih možganov. Te ugotovitve dajejo upanje, da bodo večja testiranja, ki jih izvaja proizvajalec Ozempica Novo Nordisk, uspešna, je Carrillo povedala za CNN.
Več kot le zdravila za hujšanje
Zdravila GLP-1, uporaba katerih je v zadnjih letih eksplodirala, so primarno namenjena zdravljenju sladkorne bolezni in hujšanju, a so pokazala koristi tudi pri številnih drugih zdravstvenih stanjih, povezanih s srcem in ledvicami, za omilitev spalne apneje in pomoč pri zasvojenostih.
Študije na živalih so pokazale, da lahko ta zdravila zmanjšajo vnetja v možganih, zatrejo toksične beljakovine (amiloid beta in tau), izboljšajo inzulinsko rezistenco in povečajo sinaptično funkcijo oziroma prenos impulzov med celicami, je opisal dr. Paul Edison, profesor nevroznanosti na Imperial College London, ki je vodil klinično študijo.
Pri Alzheimerjevi bolezni se v možganih postopoma nenormalno kopičita dve ključni beljakovini, amiloid beta in tau, zaradi česar možganske celice odmrejo, možgani pa se skrčijo. To povzroča izgubo spomina in vse večjo nezmožnost opravljanja vsakodnevnih opravil.
“To je prva študija, ki je dejansko preučila razmeroma veliko število bolnikov in raziskovala morebiten nevroprotektivni učinek pri Alzheimerjevi bolezni,” je dejal Edison.
V študijo so vključili predvsem ljudi z blago obliko Alzheimerjeve bolezni. Nobeden od udeležencev ni imel sladkorne bolezni, ki je sama po sebi dejavnik tveganja za Alzheimerja.
Edison je s svojo ekipo klinično študijo izvedel z uporabo dnevne injekcije liraglutida, ki je podoben hormonu GLP-1, ki ga imamo v telesu in je že bil dostopen na trgu (kot zdravilo za sladkorno bolezen) pred desetletjem, ko so začeli študijo. Ozempic, ki vsebuje učinkovino semaglutid, je na trg prišel leta 2017 kot zdravilo za diabetes, leta 2021 pa je bil odobren tudi kot zdravilo za hujšanje pod imenom Wegovy.
Do odobritve še dolga pot
Razred zdravil GLP-1 proizvajajo še številne druge farmacevtske družbe, ki razvijajo tudi nove različice. Povpraševanje po tovrstnih zdravilih za hujšanje je namreč izjemno in jih pogosto primanjkuje.
“Alzheimerjeva bolezen je ena od najtežjih bolezni za preučevanje in obstaja dolg seznam zdravil, ki so jih razvijali, a niso bila uspešna,” je opozoril izvršni direktor Novo Nordiska Lars Fruergaard Jorgensen in poudaril, da gre za eno najbolj tveganih študij, ki so se jih lotili.
V njihovo študijo je vključenih okrog 3700 ljudi z zgodnjo Alzheimerjevo boleznijo. Testirajo vsakodnevno uporabo semaglutida v obliki tablet, rezultate pa pričakujejo prihodnje leto.
Nedavno so v drugi študiji na univerzi v Oxfordu raziskovali, ali ima semaglutid negativne učinke na možgane, a ugotovili prav nasprotno – da je zdravilo povezano z manjšim tveganjem za kognitivne težave in odvisnostjo od nikotina.
V zadnjem času je upanja za bolnike z Alzheimerjevo boleznijo več. Ne le zaradi optimističnih rezultatov pri semaglutidu, ampak tudi zaradi možnosti kombiniranja te učinkovine z drugimi novimi zdravili za to hudo bolezen, še pravijo strokovnjaki.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!