Objavil oglas za pastirja in dobil več kot 700 prošenj

Kitajski lastnik kmetije Zuo Xiaoyong je pred mesecem dni objavil oglas za delo pastirjev, ki bi delali na odročnih in surovih traviščih južno od Mongolije.

Odziv ga je osupnil: na dve delovni mesti se je prijavilo več kot 700 ljudi, med njimi uslužbenci iz območja Šanghaja in Čongčinga, tovarniški delavci iz vse Kitajske in tudi univerzitetni diplomanti, poroča Reuters.

Naval na pastirsko delovno mesto so Kitajci spremljali z velikim zanimanjem; odziv je na kitajskem družbenem omrežju Weibo v nekaj urah zbral kar 59 milijonov ogledov.

"Nisem pričakoval, da bo postalo viralno," je dejal Zuo in dodal, da je desetina prijavljenih pravkar končala univerzo, drugi pa so bili zadolženi, izčrpani od napornih industrijskih služb ali naveličani pisarniške politike. "Zdi se, da običajni ljudje težko najdejo delo," meni.

"Delovna obremenitev je prehuda, tega ne zmorem več"

Odziv na Zuov oglas je bil simptom tega, da trg dela ostaja izjemno konkurenčen in pogosto slabo nagrajen, je za Reuters dejal Lynn Song, glavni ekonomist za Kitajsko pri ING.

Čeprav se uradna brezposelnost giblje malo nad 5 odstotki, na Kitajskem narašča podzaposlenost, prihodki v zasebnem sektorju pa že večino zadnjega desetletja zaostajajo za gospodarsko rastjo. Tako fizični kot pisarniški delavci se pritožujejo nad kulturo, imenovano "996" – delom od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer, šest dni na teden.

James Guo se je za delo pastirja prijavil, ker je bil izčrpan od dela v tovarni zabojnikov za ladijski promet. "Nimate pojma, kako je delati več kot 13 ur na dan, privijati vijake, dokler ti roke ne otečejo in se prekrijejo z žulji, brez časa celo za odhod na stranišče," je povedal 21-letnik. "Delovna obremenitev je prehuda, tega ne zmorem več," je razkril.

Plače, podobne pastirski, iščejo magistri najboljših univerz

Zuo je iskal pastirje, po možnosti par, ki bi poleti pasli 3.000 ovac na 2.000 hektarjev velikem pašniku, pozimi pa opravljali naporno hranjenje in čiščenje v zaprtih prostorih, ko temperature padejo tudi pod –30 stopinj Celzija.

Vsak pastir bi prejel plačo 8.000 juanov (1.016 evrov) na mesec, kar je precej nad državnim urbanim povprečjem v zasebnih podjetjih, ki znaša okoli 6.000 juanov (762 evrov). Poleg tega pa bi imel pastir zagotovljeno nastanitev in hrano.

Plače, podobne pastirski, v Šanghaju iščejo tudi magistri najboljših univerz, je dejal izvršni direktor družbe China Market Research Group Shaun Rein, le da bi, kot je dodal, večino dohodka porabili za najem majhnega stanovanja in druge osnovne stroške.

Delo na koncu dobila dva para

Zuo, ki ima tudi 200 glav goveda, pravi, da plačilo ustreza zahtevnosti dela. "Plača je visoka, vendar je najpomembneje, ali lahko človek dolgoročno vzdrži in preživi zimo. To ni turizem," je poudaril.

Polovica prijavljenih je bila rojenih v devetdesetih letih, je povedal Zuo – gre za generacijo, ki je v središču pojava, ki ga kitajski delavci imenujejo "prekletstvo 35", saj raziskave kažejo, da večina delodajalcev, tudi v javnem sektorju, spregleda kandidate, starejše od 35 let.

Ena od pisarniških delavk v e-trgovini, 28-letna Wu, sicer zasluži 10.000 juanov (1.271 evrov) na mesec, a jo je delo pastirice vseeno pritegnilo zaradi možnosti, da bi mestno življenje zamenjala za mirno in odmaknjeno idilo, je navedla za Reuters.

Na koncu je Zuo zaposlil štiri pastirje – dva para – vsi pa so bili rojeni v osemdesetih letih in so že prej delali na kmetiji. Čeprav ima na seznamu še 40 parov, za ta delovna mesta ne bo upošteval samskih ali mladih meščanov. Meni, da bi pastir brez družbe težko prenesel osamljenost, ki spremlja delo odročnega pastirja – ti včasih tudi po celo leto ne vidijo drugih ljudi.