Neobičajno dolgo čakanje na agreman. Gre za izraelsko maščevanje Golobovi vladi?

Vlada Roberta Goloba je konec lanskega in v začetku letošnjega leta potrdila obsežen seznam novih veleposlanikov, ki bodo mandat nastopili sredi poletja. Za petnajst diplomatov je predsednica republike Nataša Pirc Musar ukaze o postavitvi na veleposlaniški položaj ta mesec že podpisala.

Tako bo zdaj že nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) Melita Gabrič veleposlanica v Rimu, Mateja Štrumelj Piškur v Canberri, Sabina Stadler Repnik v Abu Dabiju, Metka Lajnšček v Sofiji, Miriam Možgan v Seulu, Urška Čas v Rabatu, Anita Stanković Pavlič v Bruslju in Barbara Žvokelj v Kopenhagnu.

V tujino odhaja tudi Andrej Slapničar, ki bo veleposlanik v Varšavi, Aleš Marčič bo novi veleposlanik v Atenah, Marko Rakovec pa v Haagu. Marjana Prvinšek Bokal bo leteča veleposlanica za Norveško in Islandijo, Branko Rakovec pa bo iz Ljubljane pokrival Kazahstan in Uzbekistan.

Do menjave prihaja tudi na dveh stalnih predstavništvih pri mednarodnih organizacijah: Žiga Žarnič bo vodil slovensko stalno predstavništvo pri OECD v Parizu, Božena Forštnarič Boroje pa pri uradu OZN in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi.

Ksenija Škrilec pri kandidaturi vztraja

Med veleposlaniki, za katere je predsednica republika podpisala ukaz o postavitvi, pa ni Ksenije Škrilec, ki se poteguje za veleposlaniško mesto v Zagrebu. Kot je znano, je Pirc Musar tako zunanjo ministrico Tanjo Fajon kot premierja Roberta Goloba konec lanskega leta obvestila, da ima do postavitve Škrilec resne zadržke. Poleg nje so se na predsedničini "črni listi" znašli še trije kandidati za veleposlanike: Aleksander Jevšek, ki je bil v igri za veleposlanika v Sarajevu, Ivana Nedižavec Korada, ki je kandidirala za vodjo slovenskega stalnega predstavništva pri OECD v Parizu, in Iztok Mirošič, ki se je želel z mesta veleposlanika v Washingtonu preseliti ne čelo veleposlaništva v Rimu.

Vlada se na pomisleke Pirc Musar ni ozirala in je omenjeno četverico potrdila, a sta Jevšek in Nedižavec Korada nato od kandidature odstopila, sklep o imenovanju Iztoka Mirošiča za veleposlanika v Italiji pa je ministrska ekipa razveljavila in Mirošič ostaja veleposlanik v ZDA.

Od omenjene četverice torej pri kandidaturi vztraja le Ksenija Škrilec, je pa dala Pirc Musar že večkrat jasno vedeti, da ukaza o njeni postavitvi za veleposlanico v Zagrebu ne bo podpisala. Kot je mogoče slišati v diplomatskih krogih, pa vlada predsednici republike predloga za postavitev Škrilec doslej ni poslala, saj ta (še) ni dobila agremana Hrvaške. Po besedah naših virov naj bi se sicer Hrvaška na zaprosilo MZEZ za agreman odzvala z noto, v kateri je zaprosila za pojasnila o kandidaturi Škrilec oziroma o neusklajenosti glede njene kandidature, a naj bi slovenska stran odgovorila, da suverena država tega nima kaj pojasnjevati.

Robert Krmelj brez soglasja Izraela

Prav tako pa med tistimi, za katere je Pirc Musar podpisala ukaz o postavitvi, ni mogoče najti Roberta Krmelja, ki ga je vlada konec januarja potrdila za veleposlanika v Izraelu. Predsednica republike naj sicer glede Krmeljevega imenovanja ne bi imela zadržkov, a ji vlada po besedah več naših virov predloga za njegovo postavitev ni poslala, saj Krmelj ni dobil agremana Izraela.

Da bi to soglasje še dobil, se zdi našim sogovornikom malo verjetno, saj so od zaprosila že minili trije meseci, kar po nepisanih diplomatskih pravilih velja kot skrajni še sprejemljiv rok za podelitev agremana. Preseganje tega roka je mogoče razumeti kot nestrinjanje države gostiteljice z izbiro kandidata. Več naših sogovornikov sicer meni, da pri ravnanju Izraela ne gre toliko za nasprotovanje Robertu Krmelju kot za sporočilo Golobovi vladi, ki ga je izbrala in ki je redno obsojala dejanja Izraela v oblegani palestinski enklavi ter opozarjala na genocid v Gazi.

Slovenska politika do Izraela se bo z novo vlado nedvomno bistveno spremenila. Ob tem ne gre spregledati, da je Janez Janša že med obiskom Izraela februarja 2024 dejal, da bi, če bo ponovno vodil vlado, tudi preselil slovensko veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem.

"Janez Janša je eden največjih zaveznikov ZDA in Izraela v Evropi. Obljubil je, da bo, če se vrne na oblast, preselil slovensko veleposlaništvo v Jeruzalem in preklical priznanje 'Palestine', za katerim stoji trenutna vlada," je na družbenem omrežju X konec aprila letos zapisal izraelski vplivnež Eli David.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je po izvolitvi Janše za predsednika vlade na omrežju X sporočil: "Včeraj sem govoril s prijateljem Janezom Janšo in mu čestital za ponovno izvolitev za predsednika slovenske vlade." 

Sem in tja kakšnega agremana ni bilo

V preteklosti se je sicer sem in tja že zgodilo, da kateri od slovenskih kandidatov za veleposlanika privoljenja države, kamor naj bi se odpravil, ni dobil. Francu Juriju ni uspelo zasesti veleposlaniškega mesta v Argentini, saj so temu odločno nasprotovali tamkajšnji slovenski politični emigranti.

Prav tako Argentina ni želela podeliti agremana Avguštinu Vivodu. Ta je imel poleg slovenskega tudi argentinsko državljanstvo, če bi uveljavljal diplomatsko imuniteto, pa bi bilo kršeno načelo enakosti državljanov pred zakonom. Vendar je prva Janševa vlada pri imenovanju Vivoda vztrajala, Argentina pa je po sedmih mesecih popustila in mu dala soglasje.

Pri kandidaturi Roberta Kokalja za veleposlanika v Rusiji pred skoraj dvema desetletjema pa je Slovenija po petih mesecih čakanja na agrema prekinila postopek imenovanja. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi Rusijo zmotilo, ker je naša država želela v Moskvo poslati tedaj neizkušenega diplomata.