Nemška kanclerka Angela Merkel in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta danes Rusijo posvarila, naj plinovoda Severni tok 2 in svojega plina ne uporablja kot geopolitično orožje. Če bi se to zgodilo, bi bile proti Rusiji lahko uvedene sankcije, je Merkel dejala na skupni novinarski konferenci v Kijevu.
“Na ta projekt gledamo izključno skozi prizmo varnosti in ga obravnavamo kot nevarno geopolitično orožje Kremlja,” je glede Severnega toka 2 opomnil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na skupni novinarski konferenci z nemško kanclerko Angelo Merkel, sicer zagovornico plinovoda, ki pa mu ostro nasprotujejo ruske sosede Ukrajina, Poljska in baltske države.
Kot je opozoril ukrajinski predsednik, bo največja tveganja po zaključku gradnje sicer nosila Ukrajina, a po njegovi oceni bo nevaren tudi za vso Evropo. Plinovod v vrednosti 12 milijard ameriških dolarjev (10,2 milijarde evrov) naj bi potekal pod Baltskim morjem in naj bi podvojil dobavo ruskega zemeljskega plina v Nemčijo, največje evropsko gospodarstvo. Na svoji poti pa obide Ukrajino in ji na ta način jemlje možnost zaračunavanja stroškov za plin, ki v Evropo pride prek njenega ozemlja.
Merkel je poudarila, da se strinja z Washingtonom, da se plin ne sme uporabljati kot geopolitično orožje. Prej kot bo sprejeta odločitev o podaljšanju pogodbe o tranzitu skozi Ukrajino, bolje bo, je poudarila. Omenila je tudi možnost uporabe ukrajinskega omrežja za transport vodika. Vendar pa je Zelenski ocenil, da bo ta prehod trajal dolgo in da je trenutno problem Severni tok 2.
Podaljšanje pogodbe odvisno od povpraševanja na trgu
Nemčija, ki velja za zaveznika Kijeva, je večkrat izrazila podporo nadaljevanju pogodbe o tranzitu plina skozi Ukrajino, ki se izteče leta 2024. Vendar pa je ruski predsednik Vladimir Putin Merklovi na petkovem srečanju dejal, da je to odvisno od povpraševanja na trgu.
Ukrajina je že desetletja glavna tranzitna država za dobavo plina v Evropo, vendar njena vloga v zadnjih letih slabi, med drugim zaradi zagona plinovoda Severni tok in zaradi obvoznih plinovodov skozi Belorusijo in Črno morje. Še leta 1998 je bilo skozi Ukrajino prečrpanih 141 milijard kubičnih metrov plina, leta 2020 pa manj kot 56 milijard kubičnih metrov.
To se izkazuje tudi v prihodkih od tranzitnih pristojbin, ki so se z nekdanjih dveh milijard znižali na 1,7 milijarde evrov, letos pa naj bi jih bilo le še za nekaj več kot milijardo.
Zelenski se zavzema za večji pritisk na Rusijo
Merkel in Zelenski sta govorila tudi o konfliktu na vzhodu Ukrajine. Angela Merkel se je pri tem zavzela za nov vrh v okviru t. i. normandijske četverice, ki poleg Nemčije združuje še voditelje Rusije, Francije in Ukrajine. “To bi po mojem mnenju prineslo napredek,” je dejala. Priznala je, da dosedanja bilanca poskusov za rešitev konflikta ni zadovoljiva, čeprav je mirovni načrt prinesel mir, ta ni trajen in vzdržen.
Zelenski se je Merklovi po poročanju nemške tiskovne agencije dpa zahvalil za podporo, se pa je obenem zavzel za večji pritisk na Rusijo za rešitev tega konflikta, ki se na vzhodu Ukrajine vleče že od leta 2014 in naj bi terjal 13.000 življenj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!