Menu Item
Podatki zadnje mednarodne študije kažejo, da se je v zadnjem desetletju temperatura ozračja dvignila za 0,2 stopinje Celzija. Zvišanje ogroža cilj s pariške podnebne konference, da globalno segrevanje do leta 2050 omejimo na še znosnih 1,5 stopinje Celzija.
Temperatura ozračja se je med letoma 2013 in 2022 zvišala za rekordnih 0,2 stopinje Celzija. Povprečne količine emisij toplogrednih plinov so v tem obdobju dosegle prav tako rekordnih 54 milijard ton ogljikovega dioksida (CO2) ali njegovega ekvivalenta, izhaja iz najnovejše mednarodne študije.
Z najnovejšimi podatki se bodo decembra na podnebni konferenci ZN v Dubaju (COP28) soočili svetovni voditelji. Vse bolj se zdi, da najnovejše ugotovitve o globalnem segrevanju ogrožajo ambiciozen cilj s prelomne podnebne konference v Parizu leta 2015, ko so se voditelji dogovorili, da globalno segrevanje do leta 2050 omejijo na še varnih 1,5 stopinje Celzija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Strokovnjaki poudarjajo, da se ozračje res še ni segrelo za 1,5 stopinje Celzija, a bi se lahko z nespametnim ravnanjem kmalu približali tej meji. Če želimo ostati pod mejo 1,5 stopinje, emisije CO2, metana in drugih toplogrednih plinov, ki večinoma nastanejo zaradi uporabe fosilnih goriv, ne smejo preseči 250 milijard ton.
Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPPC) je izračunal, da bi ohranjanje ciljev iz pariškega sporazuma terjalo zmanjšanje emisij CO2 vsaj za 40 odstotkov do leta 2030, do leta 2050 pa popolno odpravo teh emisij.
Po najnovejših podatkih je sicer prav ena od velikih podnebnih zgodb o uspehu v zadnjem desetletju nenamerno pospešila tempo globalnega segrevanja. Postopno zmanjševanje uporabe premoga za proizvodnjo električne energije je upočasnilo povečanje emisij CO2. S tem se je zmanjšalo onesnaženje zraka, ki pa Zemljo sicer ščiti pred močjo sončnih žarkov.
Onesnaženje ozračja z različnimi delci namreč zmanjša segrevanje ozračja za približno pol stopinje Celzija. To torej pomeni, da je zrak ob čistejšem ozračju bolj topel.
Nova študija, ki jo je pripravilo 50 vrhunskih raziskovalcev in znanstvenikov, je bila objavljena v reviji Earth System Science Data in je prva v nizu periodičnih študij.
Letna posodobitev ključnih kazalnikov globalnih sprememb je po navedbah avtorjev študije ključna za odločevalce podnebnih politik, najnovejši podatki pa bi jih morali pred letošnjim zasedanjem COP28 kljub dokazani upočasnitvi rasti emisij toplogrednih plinov strezniti. Hitrost in obseg podnebnih ukrepov ne zadostujeta za dosego pariških ciljev, poudarjajo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje