Zakaj se novi iranski voditelj Modžtaba Hamenej še ni pojavil v javnosti?

Svetovna zdravstvena organizacije (WHO) je od 2. marca zabeležila 27 napadov na zdravstvene ustanove v Libanonu, ki so terjali 30 smrtnih žrtev in 35 ranjenih, vključno z zadnjim napadom v kraju Burž Kalavija.

Kot je danes na družbenem omrežju X sporočil generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus, organizacija obsoja tragično izgubo življenj in poudarja, da je treba zdravstvene delavce vedno zaščititi.

"Zaostrovanje konflikta v Libanonu in na Bližnjem vzhodu povečuje verjetnost takšnih tragedij. Potrebni so nujni ukrepi za umiritev krize in zaščito zdravja ljudi po vsej regiji," je zapisal Ghebreyesus.

Izraelska vojska je danes sporočila, da je v napadu na Teheran ubila visoka uradnika iranske obveščevalne službe, in sicer le nekaj dni potem, ko sta nasledila nekdanjega vodjo obveščevalne službe, ki je bil ubit na začetku izraelsko-ameriškega napada na Iran 28. februarja.

Oba sta bila po trditvah izraelske vojske ubita v letalskem napadu na Teheran v petek. Kot je navedel predstavnik izraelske vojske, sta bila "ključni osebi v iranski obveščevalni mreži in tesno povezana z vodstvom iranskega terorističnega režima".

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v pogovoru za medij MS NOW zanikal, da bi Iran v celoti zaprl Hormuško ožino, pač pa ne dovoli plovbe tankerjem in ladjam, ki so v lasti iranskih sovražnikov, natančneje ZDA in Izraela ter njegovih zaveznikov.

Iran bo v primeru, da bo v vojni ZDA in Izraela proti Islamski republiki napadena energetska infrastruktura, za cilje izbral ameriška podjetja.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v današnjem pogovoru za medij MS NOW dejal, da bo Iran v primeru napada na njegove energetske objekte "napadel vsako energetsko infrastrukturo v regiji, ki pripada ameriškemu podjetju ali pa ima ameriško podjetje v njej lastniški delež".

Ameriška vojska je v napadu na iranski otok Harg po trditvah ameriškega predsednika Donalda Trumpa uničila vojaške tarče na otoku, ni pa napadla naftne infrastrukture. Vendar pa bo Trump o morebitnem uničenju naftne infrastrukture razmislil, če bo Iran poskusil preprečiti prehod ladij skozi Hormuško ožino.

Aragči je ponovil, da se bo Iran v vojni še naprej branil, ter dejal, da so ZDA napadle civilne cilje v državi, vključno s šolami in bolnišnicami. "Zato smo se odločili, da odgovorimo na podlagi pravila 'oko za oko'," je dejal.

Povedal je še, da so bile pri ameriških napadih na Harg uporabljene rakete kratkega dosega, izstreljene iz dveh baz v Združenih arabskih emiratih, med katerimi je bila tudi ena v bližini Dubaja. Kot popolnoma nesprejemljivo je označil uporabo ozemlja sosednjih držav za takšne napade.

Po njegovih besedah je pri tem "zelo nevarno, da uporabljajo gosto naseljena območja". Zavrnil je očitke, da Iran napada civilne tarče v državah Perzijskega zaliva, ciljal naj bi le na ameriške vojaške baze in podporno infrastrukturo, ki je v teh državah.

"Seveda bi se maščevali, vendar skušamo biti previdni in ne napasti nobenega naseljenega območja," je še dejal Aragči. Pozval je tudi sosednje države, naj "izženejo" ameriške sile z Bližnjega vzhoda.

Palestinsko gibanje Hamas je v izjavi danes pozval mednarodno skupnost k takojšnjemu prenehanju vojne, ki je izbruhnila konec februarja. Ob tem je Iran pozval, naj se vzdrži napadov na sosednje države.

Iran se je na izraelsko-ameriške napade odzval z napadi na več kot deset držav v regiji, kjer imajo ZDA svoje oporišča in ekonomske interese.

Poziv Hamasa prihaja v času, ko se je v konflikt z Izraelom ponovno vključila libanonska proiranska skupina Hezbolah. Ta je ob začetku iranske vojne proti Izraelu izstrelila več sto raket. V povračilnih napadih Izraela je v Libanonu po navedbah libanonskega ministrstva za zdravje umrlo okoli 800 ljudi.

Iran je bil dolgo eden najpomembnejših podpornikov Hamasa. Analitiki ocenjujejo, da je Teheran gibanje letno financiral z več deset milijoni dolarjev. Pod vodstvom pokojnega ajatole Alija Hameneja je Iran podporo palestinskim skupinam, kot je Hamas, videl kot osrednji steber svoje regionalne strategije proti Izraelu in njegovim zaveznikom, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Mednarodna podpora Hamasu prihaja tudi iz drugih držav v regiji, predvsem iz Katarja in Turčije. Doha je bila ključni finančni podpornik Gaze med Hamasovo oblastjo, pri čemer je bila večina sredstev namenjena humanitarni pomoči ali obnovi.

Katar je prav tako gostil politično vodstvo Hamasa v Dohi, kar mu je omogočilo mednarodne stike in sodelovanje v pogajanjih z Izraelom.

Ameriški predsednik Trump je po poročanju CNN na svoji platformi Truth Social sporočil, da je bilo na letališču v Savdski Arabiji zadetih pet ameriških letal za zračno oskrbo z gorivom, vendar da so utrpela minimalno oziroma "skoraj nikakršno škodo."

Po njegovih besedah so štiri od petih zračnih tankerjev že v uporabi, medtem ko je peti utrpel nekoliko več škode, a da bo prav tako kmalu spet začel obratovati.

Dva tankerja z utekočinjenim naftnim plinom, ki plujeta pod indijsko zastavo, sta varno prečkala Hormuško ožino in sta na poti proti Indiji, je danes sporočilo indijsko ministrstvo za pomorstvo.

Po navedbah indijskega ministrstva za pomorstvo sta tankerja ožino prečkala zgodaj zjutraj in prevažata okoli 92.700 ton utekočinjenega naftnega plina. V prihodnjih dneh naj bi prispela v zahodnoindijski pristanišči Mundra in Kandla.

Prehod indijskih tankerjev je redek primer plovbe skozi eno najpomembnejših svetovnih pomorskih poti, kjer je Iran zaradi vojne na Bližnjem vzhodu skoraj povsem ustavil pomorski promet. Skozi Hormuško ožino sicer poteka približno petina svetovne trgovine s surovo nafto in utekočinjenim naftnim plinom.

Indija, ki je druga največja uvoznica utekočinjenega naftnega plina na svetu, je zaradi motenj pri dobavi ta teden uvedla strožji nadzor nad razdeljevanjem plina in prednostno oskrbo gospodinjstev, prometa in proizvodnje. Nekatera indijska podjetja so že opozorila na zmanjšane dobave plina in možne motnje v proizvodnji.

Varna plovba tankerjev sledi nedavnim pogovorom med New Delhijem in Teheranom. Indijski zunanji minister Subrahmanyam Jaishankar je potrdil, da je z iranskim kolegom Abasom Aragčijem razpravljal o razmerah na Bližnjem vzhodu. O tranzitu energentov iz Perzijskega zaliva je z iranskim predsednikom Masudom Pezeškianom v četrtek govoril tudi indijski premier Narendra Modi.