Streli napadalcev so bili v noči na sredo usodni za haitijskega predsednika Jovenela Moisa. Haitijska policija je ubila sedem osumljencev, šest jih je pridržala, med njimi naj bi bil tudi državljan Združenih držav Amerike.
Po atentatu na haitijskega predsednika Jovenela Moisa je tamkajšnja policija včeraj zvečer ubila sedem in pridržala šest osumljencev, med njimi naj bi bil tudi državljan ZDA, poroča The Guardian. BBC medtem poroča o štirih ubitih napadalcih in šestih pridržanih osumljencih.
Napadalcem je v spopadu uspelo vzeti za talce tri policiste, a so jih nato rešili, je na televiziji povedal prvi policist v državi Leon Charles. Ubite in aretirane domnevne napadalce je Charles opisal za “plačance”, ni pa razkril niti njihove identitete niti motiva za napad, poročajo tuje tiskovne agencije. Je pa dejal, da na begu še ostaja več članov skupine, ki je izvedla atentat.
Napadalci so atentat na Moiseja izvedli v noči na sredo na njegovem domu blizu prestolnice Port-au-Prince. Napadalci naj bi bili po poročanju medijev tujci, ki so se lažno predstavili kot sodelavci ameriškega urada za boj proti drogam DEA ter naj bi govorili angleško in špansko. V napadu je bila ranjena tudi prva dama Haitija Martine Moise, ki ni v smrtni nevarnosti in so jo odpeljali na zdravljenje v Miami v ZDA, je za medije potrdil haitijski veleposlanik v ZDA Bocchit Edmond.
Sodnik Carl Henry Destin je za medije razkril, da so na truplu predsednika našli 12 strelnih ran, med drugim na čelu in prsih. Med napadom je bila poleg njega in soproge doma tudi njuna hčerka Jomarlie, ki se je skrila v svoji spalnici. Še dve gospodinjski pomočnici naj bi napadalci zvezali.
“Banana mož”
Haitijsko veleposlaništvo v Washingtonu je dogodek označilo kot “dobro usklajen napad visoko usposobljene in močno oborožene skupine”. 53-letnega predsednika so kritiki označevali kot skorumpiranega avtokrata, njegov vzdevek pa je bil “banana mož” (pred prevzemom predsedniške funkcije je vodil podjetje, ki je proizvajalo banane).
Ameriški State Department je medtem kakršnokoli povezavo DEA z atentatom odločno zavrnil kot “popolnoma lažno”. Bela hiša je atentat na Moisa označila za grozljivo dejanje ter zagotovila, da so ZDA pripravljene pomagati pri preiskavi. Obsodbo napada in sožalje vsem Haitijcem je izrazil tudi predsednik ZDA Joe Biden.
Članice Varnostnega sveta ZN so ponoči soglasno poudarile, da je treba odgovorne za ta grozljivi zločin čimprej privesti pred roko pravice, obenem pa vse strani pozvale k zadržanosti in izogibanju vsem dejanjem, ki bi lahko še dodatno povečala nestabilnost.
Po atentatu je na Haitiju – najrevnejši državi na zahodni polobli, ki jo zadnja leta pretresajo globoka politična kriza, protesti in nasilje oboroženih tolp – zavladala zmeda, kdo bo nasledil Moisa na čelu države. Da je to on, je nato v sredo sporočil začasni premier Claude Joseph. Predsednik Moise je sicer ravno v ponedeljek za novega premierja, ki naj bi nasledila Josepha, imenoval Ariela Henryja, a v parlamentu ni bilo potrebnega kvoruma, da bi ga potrdili.
Joseph, ki je tudi haitijski zunanji minister, je atentat v sredo označil kot “sovražno, nehumano in barbarsko dejanje”. Zatrdil je, da imajo varnostne sile vse pod nadzorom, in ljudi pozval, naj ostanejo mirni. Haitijska vlada je obenem razglasila 15-dnevno izredno stanje in žalovanje. Razglasitev izrednih razmer daje vladi pooblastila, da na pomoč policiji vpokliče vojsko in da omeji državljanske svoboščine. Letališče v Port-au-Princeu je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zaprto, a je v mestu po navedbah očividcev včeraj vladal mir, ulice so bile prazne, dodatnih varnostnih sil ni bilo videti.
Moise je bil na položaju od februarja 2017, njegov mandat pa je bil zelo turbulenten, saj so mu med drugim očitali korupcijo, državo pa je pretresal val pogosto nasilnih protivladnih protestov.
Spor tudi zaradi predsedniškega mandata
Spor med Moisom in njegovimi nasprotniki je vključeval nestrinjanje o trajanju Moisovega predsedniškega mandata. Moisovi politični nasprotniki so vztrajali, da se je njegov mandat že iztekel, in sicer 7. februarja letos. Jedro nestrinjanja je bilo nestrinjanje o začetku mandata: ali se je ta začel leta 2016, kot so trdili Moisovi nasprotniki, ali 7. februarja 2017, kot je to trdil Moise, navaja medijska hiša Al Džazira.
Moise je namreč oktobra leta 2015 prejel največ glasov v prvem krogu volitev, ki pa so bile zaradi očitkov o nepravilnostih ponovljene novembra 2016. Takrat je Moise zbral več kot 55 odstotkov glasov volilcev. Kot predvideva haitijska ustava, predsedniški mandati trajajo pet let, z začetkom in koncem 7. februarja. A če glasovanje ne more potekati pred 7. februarjem, ustava predvideva, da izvoljeni predsednik predsedniški položaj začne opravljati, ko so potrjeni izidi volitev, šteje pa se, da se je njegov mandat začel 7. februarja v letu volitev, navaja Al Džazira.
Povod za politični spor na Haitiju so bile tudi parlamentarne volitve. Parlamentarnih volitev, ki naj bi potekale leta 2019, vse doslej še niso izvedli. Poleg predsedniških, parlamentarnih in lokalnih volitev naj bi na Haitiju septembra potekal ustavni referendum, ki so ga zaradi pandemije covida-19 dvakrat preložili. Spremembe ustave, ki jih je podprl Moise, krepijo izvršno vejo oblasti. Kot navaja Al Džazira, stremijo k odpravi funkcije premierja – kot je bil prepričan pokojni predsednik, je funkcija premierja, ki ni neposredno izvoljen, preveč vplivna.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!