Pomembno srečanje voditeljev EU: nad načrtom Evropske komisije vse več črnih oblakov

Voditelje članic Evropske unije danes in jutri čaka zadnje zasedanja Evropskega sveta letos. Na dnevnem redu je, tako kot običajno, tudi tokrat Ukrajina ter evropska podpora državi v vojni. Zagotovo bodo govorili tudi o načrtu, da bi za finančno pomoč Kijevu uporabili zamrznjeno rusko premoženje.

Direktne omembe tega načrta na dnevnem redu Evropskega sveta sicer ni. Je pa zapisano, da so se voditelji na zadnjem srečanju zavezali, da bodo obravnavali nujne finančne potrebe Ukrajine za leti 2026 in 2027, vključno z vojaškimi in obrambnimi potrebami. "Odločili se bodo, kako izvesti to zavezo," še piše na dnevnem redu.

O ideji, da bi Ukrajini finančno pomagali z zamrznjenim ruskim premoženjem, se voditelji Unije pogovarjajo že nekaj časa. Evropska komisija je predstavila dve možnosti za financiranje 90 milijard evrov težkega posojila Ukrajini za naslednji dve leti. Prva možnost je uporaba zamrznjenega ruskega premoženja, čemur je naklonjena tudi predsednica Komisije Ursula von der Leyen. Druga možnost predvideva zadolževanje EU na kapitalskih trgih.

Od začetka vojne v Ukrajini leta 2022 so države po svetu s sankcijami zamrznile za okoli 300 milijard evrov ruskega premoženja. Sem sodi tako državno premoženje (gotovina, obveznice, vrednostni papirji) kot tudi zasebno premoženje, kjer so največ pozornosti javnosti požele zamrznjene jahte in vile ruskih bogatašev.

Večina zamrznjenega ruskega premoženja v EU, največ v Belgiji

Od skupno 300 milijard zamrznjenega premoženja ga je po poročanju Deutche Welle (DW) daleč največ v Evropski uniji. V državah članicah ga je okoli 210 milijard evrov. Največ ga je shranjenega v Belgiji, kjer je po pisanju DW za 180 milijard evrov zamrznjenega ruskega premoženja. Upravlja ga depotna družba Euroclear, pomembno podjetje na področju finančne infrastrukture.

Kot poroča DW, Euroclear nasprotuje porabi ruskega zamrznjenega premoženja za financiranje Ukrajine. Predvsem jih skrbi, da bi zaseg ruskih sredstev škodoval ugledu družbe med mednarodnimi vlagatelji in morda celo sprožil sodni spor z Rusijo. Ruska centralna banka se je namreč že odločila za tožbo Eurocleara, da bi izterjala zamrznjena sredstva in izgubljene obresti.

Zaskrbljena je tudi Belgija, ki je doslej izmed vseh članic najbolj odločno nasprotovala uporabi zamrznjenih sredstev. Vlado tam najbolj skrbi, da bi se zaradi zasega v Belgiji zamrznjenega ruskega premoženja lahko znašla v pravnem sporu z Rusijo in bila celo prisiljena poplačati Moskvo. Kot piše DW, je namreč zaseg ruskih zamrznjenih sredstev s pravnega vidika precej zapleten, o njegovi zakonitosti pa se je na veliko razpravljalo.

Meloni jasna: Te odločitve ni mogoče vsiliti

Napeto razpravo gre pričakovat tudi na zasedanju Evropskega sveta, kjer morajo načrt za njegovo uresničitev potrditi vse članice. Belgija namreč ni edina nasprotnica predlaganega zasega ruskega zamrznjenega premoženja. Močno zaveznico ima v Italiji, kjer je premierka Giorgia Meloni dan pred vrhom dejala, da je predlagana možnost za financiranje pomoči Ukrajini vse prej kot preprosta.

"Odprti smo za vse rešitve in nameravamo dati prednost tisti, ki najbolje zagotavlja ravnovesje med podporo Kijevu in spoštovanjem zakonitosti, trajnosti in finančne stabilnosti," je dejala po pisanju tiskovne agencije Ansa. Ob tem je še zatrdila, da te kompleksne odločitve ni mogoče vsiliti.

Da bi pomoč Kijevu financirali na drugačen način, zagovarjata tudi Malta in Bolgarija. Med nasprotniki so tudi "običajni osumljenci" iz Madžarske in Slovaške, ki so nestrinjanje izrazili že pred časom. Proti zasegu zamrznjenih ruskih sredstev se je ta konec tedna izrekel tudi novi češki premier Andrej Babiš, ki bi prav tako iskal drugačne načine financiranja pomoči Ukrajini.

Zamrznjeno rusko premoženje diši tudi ZDA

Na drugi strani pa uporabo ruskega zamrznjenega premoženja zagovarjajo na Evropski komisiji, v bran ideji pa se je postavil tudi nemški kancler Friedrich Merz. "Če nam to ne uspe, bo sposobnost EU za ukrepanje resno okrnjena za več let, če ne za daljše obdobje," je po poročanju Politica svaril Merz. Ob tem je še opozoril, da bo Unija svetu ob neuspehu predloga pokazala, da v ključnem zgodovinskem trenutku ni sposobna združiti moči in ukrepati za zaščito lastnega političnega reda.

Zamrznjeno rusko premoženje v EU pa zanima tudi ZDA. Glede na ameriški mirovni načrt za Ukrajino bi Washington del tega premoženja preusmeril v ameriški sklad za obnovo Ukrajine. Politico je tako ob sklicevanju na neimenovane vire poročal, da naj bi ZDA pritiskale na evropske države, da zavrnejo predlog komisije.