Poročilo o dostopnosti splava v Evropi: "Težko pridobljene zmage so resno ogrožene"

Amnesty International je objavil poročilo z naslovom Ko pravice ne veljajo enako za vse: boj za dostop do splava v Evropi (angl. When rights aren’t real for all: The struggle for abortion access in Europe), ki med drugim razkriva, da kljub težko pridobljenemu napredku še vedno obstajajo ovire, ki ogrožajo dostop do varne oskrbe pri splavu.

"Kruta resničnost je, da je kljub pomembnemu napredku po vsej Evropi dostop do splava še vedno omejen s skrb vzbujajočim nizom vidnih in nevidnih ovir," je dejala Monica Costa Riba, Amnesty International. "Težko priborjene zmage na področju reproduktivnih pravic so resno ogrožene zaradi vala regresivnih politik, ki jih spodbujajo gibanja, ki nasprotujejo teoriji spola, in zagovarjajo populistični politični akterji z avtoritarnimi praksami," je dodala.

Poročilo opozarja, da so sicer pravne reforme v številnih evropskih državah (z nekaj pomembnimi izjemami) omogočile večjo dostopnost splava, a da številne upravne, družbene in praktične ovire še naprej preprečujejo univerzalen dostop. Kot primere poročilo navaja "medicinsko neutemeljene zahteve", ki podaljšujejo postopke, zavračanje storitev zaradi ugovora vesti, pomanjkanje usposobljenih strokovnjakov, omejitve zaradi gestacijske dobe in visoke stroške.

Te ovire, v kombinaciji z različnimi stopnjami kriminalizacije, po mnenju Amnesty International povzročajo dodatno stigmatizacijo, zamude in celo onemogočanje dostopa do nujnih zdravstvenih storitev. Vsaj 20 držav v regiji predpisuje kazenske sankcije za nosečnice, ki opravijo splav zunaj zakonsko določenih pogojev, dodajajo.

Ovire pri dostopu do splava

Poleg omejitev glede gestacijske dobe in kriminalizacije pa po besedah organizacije obstaja še več ključnih ovir za dostopnost splava.

"Stroški dostopa do splava so lahko izjemno visoki - zlasti v državah, kjer oskrba s splavom na zahtevo (ko je odločitev v rokah noseče osebe) ni vključena v zdravstveno zavarovanje ali nacionalni zdravstveni sistem," je zapisano v poročilo. To velja za države, kot so Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Nemčija, Latvija, Črna gora, Romunija, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Kosovo in Srbija.

Poleg tega poročilo navaja, da veliko držav ne izpolnjuje svojih dolžnosti glede zagotavljanja dostopa do splava, zlasti v okoliščinah, kjer je veliko primerov zavračanja zdravstvenih storitev zaradi ugovora vesti. V državah, kot sta Italija in Hrvaška, so tovrstne zavrnitve zelo razširjene, v Romuniji pa v porastu, kaže poročilo. "Oblasti v teh primerih ne sprejemajo ukrepov, h katerim jih zavezuje mednarodno pravo, da bi omilile škodljive posledice in zagotovile dostop do oskrbe pri splavu za vse, ki jo potrebujejo," navaja poročilo.

Avtorji poročila izpostavljajo še, da vsaj 12 evropskih držav še vedno izvaja "medicinsko nepotrebna obvezna obdobja čakanja" pred dostopom do zakonitega splava, 13 držav pa zahteva obvezno svetovanje. Države, kot so Albanija, Belgija, Nemčija, Madžarska, Latvija in Portugalska, zahtevajo oboje.

"Na Madžarskem morajo ženske, ki želijo opraviti splav, poslušati srčni utrip ploda. V Turčiji pa morajo poročene ženske, starejše od 18 let, za prekinitev nosečnosti v 10-tedenskem roku pridobiti soglasje zakonca," so izpostavili.

Vsako leto je na tisoče nosečih oseb prisiljenih potovati v tujino, da bi dobile zdravstveno oskrbo, ki bi jim morala biti dostopna doma.

Poskusi omejevanja dostopa do splava

Poročilo navaja še, da "poskuse omejevanja dostopa do splava po vsej Evropi vodi dobro financirano, meddržavno gibanje, ki nasprotuje teoriji spola. Sestavljajo ga konservativne in verske skupine ter institucije, 'think tank' organizacije, civilnodružbene organizacije in vplivneži/ice".

Na Hrvaškem je vpliv politikov, ki nasprotujejo splavu, v vladi, skupaj z vse tesnejšim zavezništvom med zagovorniki prepovedi splava in Katoliško cerkvijo, povzročil ponavljajoče se poskuse dodatnega omejevanja dostopa do splava. Slovaški parlament je večkrat poskušal omejiti ali prepovedati splav, medtem ko bodo ustavne spremembe, sprejete septembra 2025, znatno spodkopale reproduktivne pravice, navaja poročilo.

Madžarska je, kot piše v poročilu, uvedla nove ovire pri dostopu do splava, kontracepcije in za načrtovanje družine. Italijanska vladajoča stranka pa je sprožila zakonodajne pobude, s katerim bi skupinam, ki nasprotujejo splavu, in organizacijam za "podporo materinstvu" omogočila dostop do svetovalnih centrov za noseče osebe, ki jih morajo obvezno obiskati pred postopkom splava.

"Obe državi ukrepe utemeljujeta z argumenti o nizkih stopnjah rodnosti ter z lažno in rasistično retoriko o migrantih, ki naj bi 'nadomestili' belo 'domorodno' prebivalstvo," je zapisano v poročilu.

Kot še eno oviro poročilo navaja "agresivne in včasih nasilne proteste proti splavu in shode pred klinikami za spolno in reproduktivno zdravje". Na Poljskem je center za splave, ustanovljen marca 2025 v Varšavi, redno tarča nadlegovanj in groženj protestnih skupin. V Avstriji se zdravstveni delavci/ke, ki opravljajo splav, soočajo z zastraševanjem, tudi pred svojimi klinikami, medtem ko so bili centri za načrtovanje družine v Franciji in svetovalni centri v Nemčiji tarča napadov.

"Evropske vlade in institucije morajo odločno ukrepati, da bodo uredile področje splava v skladu z mednarodnimi standardi – z dekriminalizacijo splava, odpravo obstoječih ovir in odločnim uporom proti vsem potezam skupin za boj proti človekovim pravicam, ki bi nevarno ovirale dostop ljudi do varne in pravočasne oskrbe splava, s čimer bi ogrozile življenja in zdravje," je prepričana Costa Riba.

Pravica do splava v Sloveniji

V Sloveniji je pravica do splava zapisana v ustavo; 55. člen določa svobodno odločanje o rojstvih otrok. Splav na zahtevo je pri nas dovoljen do 10. tedna nosečnosti.

Noseče osebe, ki želijo splav opraviti po 10. tednu nosečnosti, so pogosto izpostavljene neprimerni obravnavi pred zdravniško komisijo. "O tem smo osveščale tudi v sklopu projekta Niti ena več, kjer smo sodelovale s feministično gledališko skupino Magdalene Krivopete, Sektorjem Ž in KUD Transformator," so še sporočili iz organizacije Amnesty International Slovenije.