V Gazi je nujno potrebno, da orožje utihne, da bo mogoče organizirati dobavo humanitarne pomoči v Gazo in jo razdeliti vsem, ki jo potrebujejo, je za slovenske dopisnike v Bruslju povedal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Izrael je pozval k odprtju dodatnih kopenskih poti, ki so ključne za dostavo pomoči.
Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je dejal, da je prva nujna rešitev za “katastrofalne humanitarne razmere” v Gazi vzpostavitev takojšnjega premirja oziroma humanitarnega premora, pri čemer je to, kakšen izraz se uporabi, drugotnega pomena.
“Nujno potrebno je, da orožje utihne, in to za dovolj dolgo, da se lahko organizira dostop humanitarne pomoči v Gazo in njena razdelitev vsem pomoči potrebnim znotraj Gaze,” je povedal.
Opozoril je, da je doslej pomoč v Gazo po kopnem prihajala zgolj prek mejnih prehodov Rafa na meji z Egiptom in Kerem Šalom na meji z Izraelom, kjer se je komisar pretekli teden srečal s predstavniki izraelske vojske.
Kot je dejal danes, se Izrael doslej ni odzival na pozive k odprtju dodatnih mejnih prehodov za dostavo pomoči po kopnem, medtem ko so v pogovoru pretekli teden pokazali pripravljenost za odprtje prehoda ob vojaški cesti, ki poteka med Izraelom in Gazo. V torek zvečer je po Lenarčičevih besedah prek tega prehoda, ki se sicer uporablja v vojaške namene, na sever Gaze prispel prvi konvoj Svetovnega programa za hrano.
K odprtju dodatnih mejnih prehodov in omilitvi carinskih postopkov so po sredinem videokonferenčnem srečanju izraelske oblasti pozvali tudi predstavniki EU, Združenih narodov, ZDA, Združenega kraljestva, Združenih arabskih emiratov, Katarja in Cipra.
Na pobudo ciprskega zunanjega ministra Konstantinosa Kombosa so sicer razpravljali o usklajevanju sodelovanja pri nedavno vzpostavljenem pomorskem koridorju od Cipra do Gaze. Evropski parlament je sicer Izrael danes pozval, naj nemudoma dovoli in omogoči polno dostavo pomoči na območje Gaze prek vseh obstoječih mejnih prehodov.
“Največja težava tega koridorja je, da ob obali Gaze ni pristanišča,” je povedal komisar. Nevladna humanitarna organizacija World Central Kitchen, ki zagotavlja pomoč za dobavo prek tega koridorja, trenutno tam gradi začasni pomol, ameriška vojska pa bo predvidoma do konca aprila zgradila začasno pristanišče. To bi po Lenarčičevih besedah omogočilo dobavo več tisoč ton pomoči na teden.
Ena ladja lahko dostavi za okoli 200 ton pomoči, kar je toliko kot deset tovornjakov. Da bi bilo pomoči dovolj, bi moralo v Gazo vsak dan vstopiti 500 tovornjakov s pomočjo, v prvih 11 dneh tega meseca pa je po podatkih Agencije ZN za podporo palestinskim beguncem (UNRWA) v povprečju prispelo 169 tovornjakov. Evropska komisija je na Ciper že poslala skupino ekspertov, ki bo pomagala pri koordinaciji pomoči in logistiki. Pripravljena pa je tudi pomagati pri vzpostavitvi skladišč v bližini obale Gaze.
Tudi slovenska vlada je danes sklenila, da bo palestinskim civilistom v Gazi namenila dodatno materialno pomoč v obliki hrane. Pomoč bo med drugim obsegala 7040 kompletov suhih dnevnih obrokov in 218.400 kosov sadno-žitnih ploščic, Palestincem pa jo bodo znova dobavili s pomočjo Jordanije. Slovenija bo palestinskim civilistom poslala 7040 kompletov suhih dnevnih obrokov in 218.400 kosov sadno-žitnih ploščic
Na sredinem srečanju so se sicer vsi strinjali, da ta koridor ne more nadomestiti kopenskih poti. “Najučinkovitejša, najcenejša, najhitrejša in najoptimalnejša pot za dostavo zadostnih količin humanitarne pomoči v Gazo je po kopnem,” je poudaril komisar. Opozoril je še na to, da je dogajanje v Gazi zasenčilo druge humanitarne krize po svetu. Težava, da se pozornost medijev in politike običajno osredotoči zgolj na najakutnejšo krizo, bo tudi ena od tem tretjega humanitarnega foruma EU, ki ga bo prihodnji ponedeljek in torek v Bruslju gostil Lenarčič.
Na lanskem forumu so članice in Evropska komisija napovedale, da bodo v letu 2023 za humanitarno pomoč namenile 8,4 milijarde evrov. Letos upajo na podoben oziroma še boljši izkupiček, je povedal.
Evropski poslanci so sprejeli resolucijo, v njej pa izrazili globoko zaskrbljenost zaradi katastrofalnih humanitarnih razmer v palestinski enklavi, vključno z nevarnostjo lakote.Poslanci so poudarili potrebo po hitrem, varnem in neoviranem humanitarnem dostopu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje