Menu Item
Razdejana država, na tisoče mrtvih in milijoni beguncev. To za seboj pušča vojna, ki že leto dni traja na evropskih tleh. Ukrajincem, ki so imeli povsem običajna življenja, se je 24. februarja lani svet postavil na glavo. Vojna, ki ji ni videti konca, je zahtevala grozovit davek, za seboj pa pušča žalostne obraze. Vsem pa je skupno eno: želijo si, da se vojna čim prej konča.
Za britanski BBC so spregovorili Ukrajinci, ki se jim je 24. februarja lani svet obrnil na glavo: izgubili so bližnje, svojci in prijatelji so pustili vsakodnevne službe in prijeli za orožje.
Preberite še: Vojna skozi njihove oči: pravljice v zakloniščih, spomin na umrlega dečka …
Družina 30-letne Ariane, ki je do ruske invazije na eni od ukrajinskih osnovnih šol poučevala petje, je razklana že eno leto. Njena mati in sestra sta na Danskem, oče na fronti na vzhodu Ukrajine.
“Do lanskega februarja je imel mama majhno trgovino z oblačili, oče je bil mehanik, najstniška sestra pa je študirala na fakulteti,” je povedala in dodala, da se ji je z začetkom vojne svet obrnil na glavo.
“Vojna me je prisilila, da sem ponovno ovrednotila svoje življenje in spoznala, kako dobro je bilo včasih,” je za BBC povedala 30-letnica in opisala trenutke po 24. februarju lani.
“Oče je prijel za orožje in odšel na fronto, z materjo in sestro pa smo pobegnile, zatočišče smo skušale najti na Danskem.” Dodaja, da je pot do Danske bila dolga in stresna, trojica je trepetala pred zračnimi napadi, a ji je uspelo.
Po letu dni se je Ariana vrnila v domovino. “Pred vrnitvijo me je skrbelo, a je moja skrb minila, ko sem zagledala očeta. Družina je vse,” je Ariana strnila za BBC in dodala, da bo novo življenjsko poglavje spet poskušala odpreti v svoji domovini.
“Zaradi vojne je vse uničeno. Nimam službe, ki sem jo imela, mamina trgovina z oblačili je zaprta, oče gre nazaj na fronto,” je strnila za BBC in dodala, da si želi le miru.
Preberite še: Nato: Ukrajino bomo podpirali tako dolgo, kot je treba
Vojna je mnogim Ukrajincem vzela najbližje. Kot je za BBC pripovedoval Aleksej Kovaljev, je lani izgubil svojo prijateljico Oksano Baulino. Prvič sta se srečala v Moskvi, kjer sta skupaj pisala za modno revijo. “Oksana je bila modna novinarka, nobenega od naju politika ni zanimala,” se spominja njen prijatelj. Danes piše za do Putinovega režima kritični spletni portal Meduza, ki po začetku vojne in pritiskov na neodvisne medije deluje iz Latvije.
Kot je še povedal za BBC, se je Oksana po enostranski priključitvi Krima pridružila ekipi vodje ruske opozicije Alekseja Navalnega in postala producentka njegove oddaje na YouTubu. Ko je pred letom dni izbruhnila vojna, je bila novinarka poljskega portala The Insider. “Ko so ji ponudili dopisniško delo iz Kijeva, ga je nemudoma sprejela. Čeprav nikoli ni poročala z vojnega območja,” o prijateljici, ki je življenje marca lani izgubila v raketnem napadu na nakupovalno središče v prestolnici pripoveduje Aleksej Kovaljev.
Po letu dni bojev in obstreljevanja so se Ukrajinci na vojno prilagodili. Kot je dopisnici BBC povedala Kijevčanka Anna Dovhopolova, se danes morebitnih novih zračnih napadov ne boji. “Nič me ne more več presenetiti. V Kijevu sem od začetka vojne,” je povedala, medtem ko je k zveriženim in uničenim ruskim bojnim vozilom položila rože v barvah ukrajinske zastave. Zarjavela in od ognja uničena ruska vozila zdaj v središču Kijeva služijo kot spomenik. Tudi njej je orožje vzelo prijatelja. Šopek je položila v spomin na prijatelja, ki je umrl na bojišču v okolici Bahmuta.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
