Države članice EU so ob današnji prvi obletnici začetka ruske agresije na Ukrajino dosegle dogovor o desetem svežnju sankcij proti Rusiji, je na Twitterju sporočilo švedsko predsedstvo Svetu EU. Paket po njihovih navedbah vključuje strožje omejitve za izvoz blaga, ki ga je mogoče uporabiti tako v civilne kot vojaške namene, in tehnologije.

V novem svežnju so tudi ukrepi proti novim posameznikom in pravnim osebam, ki podpirajo vojno, širijo propagando ali dobavljajo drone, ki jih Rusija uporablja v vojni. Določeni ukrepi so poleg tega namenjeni boju proti ruskim dezinformacijam.

Države članice bodo morale deseti paket ukrepov proti Moskvi, ki ga je Evropska komisija predlagala pretekli teden, uradno potrditi v pisnem postopku.

"Članice EU so sprejele najstrožje in najobsežnejše sankcije, da bi pomagale Ukrajini zmagati vojno. EU enotno stoji ob strani Ukrajini in njenim prebivalcem. Ukrajino bomo podpirali, dokler bo treba," je na Twitterju še zapisalo švedsko predsedstvo.

Rusija je v petek podprla kitajski predlog o mirni razrešitvi spora med Rusijo in Ukrajino in pojasnila, da je pripravljena cilje svoje "posebne vojaške operacije" doseči s političnimi in diplomatskimi sredstvi, poroča CNN. 

Kljub tesnim vezem z Moskvo, Peking do vojne v Ukrajini ohranja nevtralno držo. V 12 točkah danes objavljenega predloga med drugim poziva k pogajanjem, vzpostavitvi humanitarnih koridorjev, opustitvi sankcij, pri tem pa poziva k zagotovitvi ozemeljske celovitosti vseh držav.

Rusija se je strinjala s kitajskimi navedbami o tem, da se proti Kremlju vije "nepravično tekmovanje in ekonomska vojna", še piše CNN. 

Zelenski je medtem dejal, da se namerava sestati s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom. Kitajska se na izjavo Zelenskega še ni odzvala. 

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg sta se na kitajski načrt za politično rešitev konflikta v Ukrajini odzvala z zadržanostjo. Kot sta poudarila na današnji novinarski konferenci ob robu proslav estonskega praznika neodvisnosti v Tallinnu, je Peking namreč že izbral stran v tem konfliktu.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes ob obletnici ruske invazije v telefonskem pogovoru z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom pozval k pravičnemu miru v Ukrajini, da bi preprečili nadaljnje uničenje in izgubo življenj. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je Erdogana pozval, naj se bori proti ruskemu izogibanju sankcij preko Turčije.

Macron je poudaril pomembnost boja proti vsakršnemu izogibanju veljavnim sankcijam in dodal, da je treba okrepiti pritisk na Rusijo in jo izolirati. S tem pa si želi Moskvo prisilili, da "odstopi" od svoje invazije na Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Turčija si skorajda od začetka ruske invazije na Ukrajino prizadeva posredovati v konfliktu, pri čemer se opira na dobre odnose z Moskvo in Kijevom. Gostila je že dva kroga mirovnih pogovorov in pomagala skleniti sporazum, s katerim je bila obnovljena dobava ukrajinskega žita preko Črnega morja.

Preberite še: Erdogan v Srbiji kritiziral politiko Zahoda do Rusije: “Temelji na provokacijah”

Članice skupine G7 so danes na virtualnem srečanju, na katerem se jim je pridružil tudi ukrajinski predsednik Zelenski, ponovno poudarile zavezanost ustavitvi ruske agresije na Ukrajino. Ob tem so Moskvo pozvale, naj nemudoma, brezpogojno in v celoti umakne svoje sile s celotnega mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine.

Zavezali so se, da bodo okrepili svojo diplomatsko, finančno in vojaško podporo Ukrajini ter povečali stroške za Rusijo in tiste, ki podpirajo njena vojna prizadevanja, pri čemer pa niso izpostavili nobene države. "Tretje države ali druge mednarodne akterje, ki se skušajo izogniti našim ukrepom ali jih spodkopati, pozivamo, naj prenehajo zagotavljati materialno podporo ruski vojni," so v skupni izjavi zapisali voditelji skupine G7.

Prav tako so opozorili, da je neodgovorna jedrska retorika Rusije nesprejemljiva in da bo vsaka uporaba kemičnega, biološkega, radiološkega ali jedrskega orožja s strani Rusije imela hude posledice.

"Če bodo naši partnerji spoštovali vse svoje dane obljube in roke, nas neizogibno čaka zmaga. Če bomo vsi opravili svojo nalogo, bomo vsi zmagali," je dejal Volodimir Zelenski na novinarski konferenci, ki se je začela z minuto molka za novinarje, ki so bili ubiti med poročanjem o vojni v Ukrajini.

Na vprašanje novinarja, ali se mu zdi mogoče poraziti Kremelj ne da bi uničili Rusijo, je Zelenski odvrnil: "Ni mi mar, kaj se zgodi z Rusijo," saj, da imajo Rusi svojo državo in svojo demokracijo ter da če bi mislili na svojo državo, zdaj ne bi bilo vojne.

Po njegovih besedah je zdaj bolj pomembno zagotoviti mednarodno enotnost in še večjo podporo Ukrajini. Pri tej nalogi so mu do sedaj veliko pomagali sodelavci in države zaveznice, je še povedal po navedbah BBC.

Novinarji so Zelenskega prosili tudi, naj opiše najbolj grozovit dan vojne. "Mislim, da Buča." Kot največje razočaranje je ukrajinski predsednik izpostavil vse, ki so 24. februarja 2022 zapustili Ukrajino, namesto da bi se bojevali, piše BBC.

Preberite še: Zelenski pretresen ob obisku Buče: “Svetu želimo pokazati ta grozodejstva”

Ukrajina na mirovna pogajanja z Rusijo ne bi pristala, je bil jasen Zelenski, medtem ko je novinarjem našteval vse grozote, ki so se Ukrajincem dogodile v preteklem letu. Namesto tega ima za Moskvo sporočilo: "Spoštujte našo pravico, da živimo na svoji zemlji, zapustite naša ozemlja, prenehajte z bombardiranjem in pobijanjem civilistov."

Prav tako Zelenski meni, da lahko Putin po Ukrajini napade še katero drugo državo. 

Rdeči križ Slovenije je v enem letu od začetka vojne v Ukrajini v sprejemnih in nastanitvenih centrih ter zasebnih namestitvah nudil večkratno pomoč več kot 4.800 osebam. Kot so navedli v sporočilu za javnost, se je Rdeči križ Slovenije (RKS) takoj odzval na begunsko in humanitarno katastrofo ter začel zbirati najbolj nujno pomoč za prizadete ljudi v Ukrajini ter begunce, ki so se zatekli v Slovenijo.

Lani so v Ukrajino odpeljali šest tovornjakov s skupaj več kot 80 tonami nujne pomoči, kot so konzervirana in druga trajna živila ter otroška hrana, v skupni vrednosti 296.241 evrov. Njihova območna združenja in prostovoljci so aktivno sodelovali pri zbiranju pomoči po celi Sloveniji in s pomočjo uprave za zaščito in reševanje v Ukrajino dostavili še več kot 250 ton namensko zbrane pomoči.

Sicer pa je RKS pomagal tudi beguncem iz Ukrajine, ki so se zatekli v Slovenijo. Redno pomoč v hrani je prejelo 4.130 oseb, RKS pa je priskrbel tudi več kot 3.000 SIM-kartic za ohranjanje stikov z družinskimi člani ter 5.503 vrednostnih kartic za nakupe živil in najnujnejšega, v skupni vrednosti več kot 108.000 evrov.

Več kot 2.500 osebam so nudili podporo pri iskanju skupne ali zasebne nastanitve. O možnostih podpore so informirali 4.041 oseb in jih usmerili na pristojne institucije, 3.054 osebam pa so zagotovili podporo v obliki spremstva ali informiranja o uradnih postopkih.

Pri aktivnostih nabiranja in izvedbe pomoči sodelovalo 4.250 prostovoljcev, redno podporo pa je nudilo 125 zaposlenih in 900 prostovoljcev, ki so opravili 22.300 prostovoljskih ur, so še sporočili z RKS.

Ob današnji obletnici ruske invazije na Ukrajino v New Yorku poteka zasedanje Varnostnega sveta ZN na ministrski ravni. 

"Življenje Ukrajincev je pravi pekel," je na zasedanju poudaril Generalni sekretar ZN Antonio Guterres in predstavil dejstva o družbenih posledicah ruske invazije. Dejal je, da okrog 40 odstotkov ukrajinskega prebivalstva potrebuje humanitarno pomoč in zaščito, 30 odstotkov delovnih mest v državi pa je bilo uničenih. Več kot osem milijonov Ukrajincev je pobegnilo v druge dele Evrope, 5,4 milijona pa jih je notranje razseljenih, kar pomeni krizo, kakršne v Evropi ni bilo že desetletja, je dejal generalni sekretar ZN.

Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice je že dokumentiral na desetine primerov spolnega nasilja nad moškimi, ženskami in dekleti, ki je povezano z vojno, je opozoril. Na tisoče zdravstvenih ustanov in šol je bilo poškodovanih ali zaprtih, v mrzli zimi pa je bila uničena infrastruktura, ki zagotavlja življenjsko pomembne storitve, kot so ogrevanje in oskrba z vodo ter energijo.

Guterres je poudaril, da se je Varnostni svet ZN na temo Ukrajine sestal 40-krat, vendar ni sprejel nobene odločitve. Odločitev tudi danes ne bo sprejemal, ker ima Rusija kot stalna članica pravico do veta, vendar pa je 141 držav članic 193-članske Generalne skupščine ZN v četrtek izrazilo svoje mnenje z glasovanjem za resolucijo, ki poziva k miru in umiku ruske vojske iz Ukrajine. Vsem 141 se je Zelenski na petkovi novinarski konferenci zahvalil.  

Nemčija bo Ukrajini poslala še štiri tanke leopard 2, je v petek potrdilo nemško obrambno ministrstvo. Število leopardov se bo tako povečalo s 14 na 18, poroča CNN. V izjavi so še dodali, da bo na ta način v sodelovanju s portugalskimi in švedskimi partnerji Ukrajini zagotovljen mešani bataljon. 

Predsednik srbske entitete BiH Republike Srbske Milorad Dodik je zunanjega ministra Bosne in Hercegovine Elmedina Konakovića danes obtožil, da je s četrtkovo podporo resoluciji Generalne skupščine Združenih narodov o Ukrajini kršil ustavo, poroča sarajevski portal klix.

Generalna skupščina ZN je s 141 glasovi za, sedmimi proti in 32 vzdržanimi v četrtek potrdila resolucijo ob prvi obletnici ruskega napada na Ukrajino. V njej od Rusije znova zahteva umik iz Ukrajine ter poziva k pravičnemu in trajnemu miru. Ob BiH je resolucijo podprla tudi Srbija, ki sicer tako kot Dodik in Republika Srbska ohranja tesne vezi z Rusijo.

Dodik je nato danes na Twitterju zunanjega ministra Konakovića obtožil, da je z navodilom veleposlaniku BiH pri ZN Svenu Alkalaju, da glasuje za resolucijo, kršil ustavo, saj odločitve ni mogel sprejeti brez soglasja predsedstva BiH.

Stališča pa tričlansko predsedstvo ni sprejelo, ker je bila njegova srbska članica in trenutno predsedujoča predsedstvu Željka Cvijanović proti temu, da bi BiH obsodila rusko agresijo na Ukrajino, je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina v četrtek potrdil Dodik.

Dodik je danes na Twitterju ocenil, da bi morala biti BIH pri glasovanju vzdržana, saj nima usklajenega stališča do vojne v Ukrajini.

V četrtek je še zagrozil, da bi zaradi razlik v odnosu do Rusije oziroma vojne v Ukrajini lahko razpadla vladajoča koalicija v BiH, ki se je oblikovala po lanskih splošnih volitvah.

Ob 16. uri se je na kongresnem trgu v Ljubljani začel shod in mirna hoja v podporo Ukrajine. Dogodek, ob prvi obletnici začetka ruske invazije na Ukrajino, je organizirala Ukrajinska skupnost v Sloveniji. Udeleženci so razgrnili transparente v podporo Ukrajini, na katerih je med drugim pisalo "skupaj bomo zmagali". Dogodka so se udeležili tudi predstavniki slovenske vlade, veleposlanik Ukrajine v Sloveniji in drugi gostje.

Veleposlanik Ukrajine v Sloveniji je ob tem spomnil tudi na uspešne trenutke lanskega leta, med katerimi je izpostavil osvoboditev zavzetih ozemelj, pridobitev sodobnega in močnega orožja in vrnitev ukrajinskih vojakov iz ujetništva. “Najpomembnejše pa je, da nam bo to leto ostalo v spominu zaradi naše neomajne vere v zmago. Ne dvomim, da bomo to zmago dosegli. S sovražnikom nismo ena na ena, združeni smo, tako znotraj države, kot imamo tudi ob sebi prave in zanesljive prijatelje. Tudi Slovenijo,” je poudaril in dodal, da je Slovenija kot majhna evropska država, med prvimi priskočila na pomoč. “Od prvega dne ruske vojne proti Ukrajini je Slovenija Ukrajini nudila politično, vojaško, humanitarno pomoč, dajala zatočišče našim državljanom, zdravila ranjence in skrbela za sirote. V teh dneh ob obletnici začetka ruske vojne proti Ukrajini bi rad povedal, da smo deležni podpore najvišjega slovenskega vodstva, kot še nikoli doslej,” je še pojasnil in se ob tem tudi zahvalil.