Vojska prevzela oblast na Madagaskarju: poslanci izglasovali razrešitev predsednika

Polkovnik Michael Randrianirina, poveljnik elitne vojaške enote CAPSAT, je sporočil, da je vojska prevzela oblast na Madagaskarju.

"Prevzeli smo oblast," je v izjavi, prebrani na nacionalnem radiu, sporočil polkovnik Randrianirina.

Po poročanju agencije AFP je dejal, da bo novi odbor začasno opravljal naloge predsedniške funkcije in da bodo vanj morda kasneje vključeni tudi višji civilni svetovalci. "V naslednjih dneh bomo oblikovali civilno vlado,"je še dodal.

Randrianirina je po poročanju BBC še pojasnil, da bodo prenehale delovati vse ustavne institucije, razen spodnjega doma parlamenta, ki je pred tem glasoval za razrešitev predsednika. Kot poroča agencija Reuters, to vključuje senat, ustavno sodišče in volilno komisijo.

Polkovnik enote CAPSAT je ob tem še zatrdil, da bodo volitve izvedli v naslednjih dveh letih.

Urad predsednika Madagaskarja Andryja Rajoeline je kmalu po tem, ko so enote CAPSAT sporočile, da so prevzele oblast, vojaško enoto obsodil državnega udara in sporočil, da je Rajoelina še vedno na položaju predsednika.

"Prisotnost oboroženih vojaških sil pred predsedniško palačo predstavlja jasen poskus državnega udara. Predsednik republike ostaja v celoti na svojem položaju in zagotavlja ohranjanje ustavnega reda in nacionalne stabilnosti," so zapisali pri uradu.

Rajoelina je sicer že v nedeljo opozoril na poskus prevzema oblasti, potem ko je po več kot dveh tednih protestov generacije Z izgubil še podporo elitne vojaške enote CAPSAT, ki se mu je v državnem udaru pomagala povzpeti na oblast leta 2009.

Enota se je konec tedna pridružila protestnikom in sporočila, da prevzema poveljstvo nad vojsko ter da ne bo streljala na protestnike, temveč jih bo varovala.

Rajoelina naj bi po več tednih protestov zapustil državo

Predsednik Madagaskarja Andry Rajoelina je po več tednih protestov v ponedeljek sporočil, da se je zatekel na varno, ker naj bi bilo ogroženo njegovo življenje. Kot je zatrdil v nagovoru na omrežju Facebook, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije, je skupina vojaškega osebja in politikov nameravala nanj izvesti atentat.

Lokacije ni razkril, glede na poročanje francoskih medijev pa je Rajoelina, ki ima od leta 2014 tudi francosko državljanstvo, iz države v nedeljo odletel na krovu francoskega vojaškega letala. V Parizu tega niso potrdili.

Na pozive k odstopu se ni odzval, temveč je prebivalce otoške države pozval, naj spoštujejo obstoječi red. "Ta vprašanja lahko rešimo le na en način: s spoštovanjem veljavne ustave v državi," je dejal in pozval k dialogu za razrešitev krize.

Državo v Indijskem oceanu že več tednov pretresajo protesti, na čelu katerih so mladi, ki vladi očitajo slabo upravljanje in korupcijo. Izpostavljajo prekinitve oskrbe z vodo in elektriko, pomanjkljivosti v izobraževalnem sistemu, visoko brezposelnost in revščino.

Sprva mirne demonstracije so se ponekod sprevrgle v nasilje, v katerem je umrlo najmanj 22 ljudi.

Madagaskar je bil od pridobitve neodvisnosti leta 1960 priča že številnim nemirom, vključno z množičnimi protesti leta 2009, ki so k odstopu prisilili takratnega predsednika Marca Ravalomanano in na položaj prinesli Rajoelino. Z le 34 leti je takrat postal najmlajši državni voditelj v Afriki. Vladal je štiri leta in se nato na oblast vrnil po volitvah leta 2018.