Predstavnika Danske in Grenlandije zaradi Trumpovih groženj na pogovoru v Beli hiši

Veleposlanik Danske Jesper Moller Sorensen in predstavnik Grenlandije v Washingtonu Jacob Isbosethsen sta se v četrtek sestala s predstavniki ameriškega Sveta za nacionalno varnost. Državni sekretar ZDA Marco Rubio pa naj bi se prihodnji teden sestal s kolegoma iz Danske in Grenlandije za pogovor o ozemeljskih težnjah predsednika Donalda Trumpa.

Podrobnosti sestanka na Svetu za nacionalno varnost niso znane, predstavnika Danske in Grenlandije pa sta se ta teden že sestala z ameriškimi kongresniki in jih prosila za pomoč pri odvračanju Trumpove grožnje, poroča televizija CBS.

"V letu 2026 nas čaka veliko dela. Grenlandija - ali prevzem Grenlandije ali nakup Grenlandije - ne bi smela biti na tem seznamu. To ne bi smela biti obsesija na najvišjih ravneh te vlade," je v četrtek v senatu povedala republikanka iz Aljaske Lisa Murkowski, ki je dodala, da je retorika vlade zelo zaskrbljujoča.

Trump je v pogovoru za New York Times dejal, da mora imeti Grenlandijo v lasti, ker to ni isto kot na primer najem. Uveljavljanje dolgoletnega sporazuma, ki ZDA daje široko svobodo pri uporabi Grenlandije za vojaške postojanke za Trumpa ni dovolj.

"Mislim, da vam lastništvo daje nekaj, česar ne morete doseči z najemom ali pogodbo. Lastništvo vam daje stvari in elemente, ki jih ne morete dobiti samo s podpisom dokumenta," je med drugim dejal, ko je vztrajal, da ZDA potrebujejo Grenlandijo zaradi nacionalne varnosti. ZDA imajo na Grenlandiji vojaško oporišče.

Meloni ne verjame, da bodo ZDA napadle Grenlandijo

Italijanska premierka Giorgia Meloni je medtem dejala, da ne verjame, da bodo ZDA z vojaškim posredovanjem zavzele Grenlandijo. "Še vedno ne verjamem tezam, da bodo ZDA uporabile vojaške ukrepe za prevzem nadzora nad Grenlandijo, kar je možnost, s katero se seveda ne bi strinjala," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala Meloni. Prepričana je, da vojaško posredovanje ne bi bilo koristno za nikogar, niti za ZDA.

Po mnenju Meloni želijo ZDA s svojimi odločnimi metodami sporočati, da ne bodo sprejele prekomernega poseganja drugih tujih akterjev na območje Grenlandije in arktične regije, ki sta strateško pomembni za varnost in interese ZDA.

Meloni meni, da bi se tudi zveza Nato morala bolj osredotočiti na arktično regijo in da bi morala zagotoviti "znatno prisotnost" zaveznikov, da bi ohranila varnost ter preprečila dostop sovražnim državam. Pri tem pa bi morali vključiti tudi Grenlandijo, je dejala Meloni.

Na tiskovni konferenci je sicer zanikala, da vedno in ne glede na vse podpre Trumpa. "S Trumpom se ne strinjam glede veliko stvari," je zagotovila. "Menim na primer, da je treba braniti mednarodno pravo, in da ko so pravila prekršena, smo vsi veliko bolj izpostavljeni," je povedala Meloni, ki je zatrdila, da Trumpu tudi pove, ko se z njim ne strinja.