Menu ItemNa zadnji dan obiska v ZDA je premier Robert Golob kot prvi govorec začel splošno razpravi v Generalni skupščini Združenih narodov. Osredotočil se je na konflikte, posebej je izpostavil razmere v Ukrajini, Gazi in na Zahodnem bregu ter Sudanu. Kritičen je bil do dela Varnostnega sveta, ki da je "čedalje manj spodoben učinkovitega odziva na konflikte". Po njegovih besedah največjo odgovornost nosijo stalne članice, ki da na prvo mesto dajejo nacionalne interese in zlorabljajo institut veta. Pozval je k preoblikovanju varnostnega sveta. Izrael in premierja Benjamina Netanjahuja pa je pozval, naj konča vojno.
Predsednik vlade Robert Golob je ob začetku nagovora spomnil na pakt za prihodnost, ki so ga voditelji držav potrdili pred dnevi. “V času vojn, podnebnih katastrof, naraščajoče neenakosti in polarizacije je bil to redek kanček enotnosti,” je rekel in dodal, da bi pakt moral predstavljati novo ero globalnega sodelovanja. Spomnil pa je tudi predsedniško izjavo o miru in varnosti, ki jo je potrdil Varnostni svet.
Med najbolj perečimi temami je Golob izpostavil vprašanje miru in varnosti. Spomnil je na izjave generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa, da je bilo lansko leto najsmrtonosnejše. Slovenija je članica Varnostnega sveta od januarja. V tem času po premierjevih besedah opazujemo degradacijo moči pravil. “Varnostni svet je čedalje manj spodobne učinkovitega odziva na konflikte v Gazi, Ukrajini in Sudanu. Tudi pri upravljanju drugih kriz nismo nič boljši,” je rekel.
Po Golobovih besedah smo v Ukrajini priča napadu večje in močnejše sosede na manjšo in šibkejšo. “To je jasna kršitev pravil Združenih narodov. Če to dovolimo, odpiramo vrata podobnim vojnam po svetu,” je dodal.
“Je varnostni svet izneveril humanost?”
V Gazi premirja ni na vidiku, je rekel premier. Dogajanje na Zahodnem bregu je po Golobovih besedah doseglo točko vrelišča. “To nas oddaljuje od rešitve dveh držav, ko bi Izraelci in Palestinci v miru in varno živeli drug ob drugem.” Nujno potrebna je deeskalacija razmer s prekinitvijo ognja v Gazi in Libanonu.
Golob se je dotaknil tudi humanitarne katastrofe v Sudanu, kjer so razseljeni milijoni ljudi, humanitarna pomoč pa je nujno potrebna.
“Kako je to mogoče? Je Varnostni svet izneveril humanost? Iskreno: stalne članice Varnostnega sveta nosijo največjo odgovornost. Z zlorabo veta in postavljanjem nacionalnih interesov na prvo mesto blokirajo delo Varnostnega sveta,” je bil oster Golob. Izkušnje Slovenije v varnostnem svetu po premierjevih besedah kažejo na potrebo, da se ta organ preoblikuje. Razdelitev sedež mora biti po njegovih besedah bolj pravična in mora bolje odražati mednarodno skupnost. Pozval je k večji zastopanosti afriških držav. Preoblikovati pa je treba tudi institut veta, je dodal.
Slovenija s pobudo, da bi v konfliktih ščitili dostop do vode
Med ključnimi izzivi je Golob izpostavil tudi podnebne spremembe in njihov vpliv na dostop do vode. “Globalni izzivi zahtevajo globalne odgovore, pri katerih sodelujejo vsi. Rešitve obstajajo, a niso vsem enako dostopne,” je rekel in spomnil na katastrofalne poplave, ki so Slovenijo prizadele avgusta lani.
“Po poplavah smo spodbudili razvoj napredne digitalne rešitve,” je rekel premier. “Ko bo sistem izgrajen, nam bo pomagal predvidevati poplave in izboljšati našo odpornost. To rešitev smo pripravljeni deliti z našimi partnerji po vsem svetu.” Pozval je h globalnemu partnerstvu, ki bi povečalo pripravljenost na ekstremne dogodke in zagotavljalo varnost vseh.
Predsednik vlade je izpostavil še, da se dostop do vode v konfliktih pogosto uporablja kot orožje, ko se nekaterim onemogoči dostop do čiste, pitne vode. Pri tem je izpostavil Jemen, Somalijo, Sudan in Gazo. Slovenija je po njegovih besedah začela iniciativo, ki bi v oboroženih konfliktih ščitila vodo.
Bučen aplavz po Golobovem pozivu: “Netanjahu, zaustavite to vojno”
“Poskrbeti moramo, da se bodo ljudje po svetu starali dostojanstveno,” je v Združenih narodih poudaril Golob. Po njegovih besedah trenutno človekove pravice to področje pokrivajo le deloma. Zato Slovenija začenja iniciativo za človekove pravice starejših, h katerim bi bile države zakonsko obvezane.
Golob je pozval tudi k enakopravnosti spolov, pri tem bi morali Združeni narodi dajati zgled. Tako je premier izpostavil, da so Generalno skupščino do zdaj vodile le štiri ženske, še nikoli pa ženska ni zasedala položaja generalne sekretarke. Slovenija se je pridružila iniciativi, da bi se pri vodenju ZN izmenjevale ženske in moški.
Premier je opozoril tudi na ranljivost otrok v času kriz. “Današnji čas je še posebej agresiven do pravic otrok. Več otrok kot kadarkoli do zdaj doživlja nasilje, številni so izgubili življenje, so prisilno razseljeni, izpostavljeni travmatičnim dogodkom, zaprti v zaporih, onemogoča se jim dostop do izobrazbe in zdravstvene oskrbe ter soočeni z ekstremno revščino in socialno izključenostjo. Primer ekstremnega trpljenja otrok je Gaza,” je izpostavil Golob. Spomnil je na pomoč Slovenije pri rehabilitaciji otrok iz Gaze.
Ob koncu nagovora je Golob pozval Izrael, naj prekine okupacijo in preneha z nasiljem. “Izraelski vladi želim jasno povedati: ustavite prelivanje krvi, ustavite trpljenje, pripeljite talce domov in končajte vojno. Netanjahu, zaustavite to vojno takoj,” je dejal in med govorom večkrat udaril po govorniškem pultu. Premierjeve besede so v dvorani požele bučen aplavz. Več v članku Premier Golob med strastnim govorom v New Yorku večkrat udaril po mizi (VIDEO).
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje