Menu Item
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes podpisal zakon, s katerim je zaostril kazni za prostovoljno predajo in zavračanje odhoda v boj, potem ko je v sredo uvedel delno mobilizacijo 300.000 rezervistov. Ruskim dezerterjem zdaj namesto pet let grozi do deset let zapora. Sam Putin naj bi se medtem aktivneje vključil v strateško načrtovanje vojne v Ukrajini. Vojaškim poveljnikom naj bi dejal, da so vse odločitve na terenu v njegovi pristojnosti.
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes podpisal zakon, s katerim je zaostril kazni za prostovoljno predajo in zavračanje odhoda v boj, potem ko je v sredo uvedel delno mobilizacijo 300.000 rezervistov. Ruskim dezerterjem sedaj namesto pet let grozi do deset let zapora, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Poleg tega je podpisal še poseben zakon, s katerim olajšuje dostop do ruskega državljanstva vsem tujcem, ki se želijo pridružiti ruski vojski.
Do zaostritev prihaja po poročilih, da so nekateri ruski vojaki v Ukrajini zavrnili boj, in poročilih o nabornikih, ki so pobegnili iz države, da bi se izognili napotitvi na fronto, poroča BBC.
Putin je v sredo odredil delno vojaško mobilizacijo 300.000 rezervistov za bojevanje v Ukrajini. Ob tem je zatrdil, da je Moskva pripravljena uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, tudi jedrska, za zaščito “ruskega” ozemlja, potem ko so regije v Ukrajini, ki so pod nadzorom ruskih in proruskih sil, razglasile referendume o priključitvi k Rusiji.
Zaradi mobilizacije znova protesti in beg iz države
V Rusiji so v današnjih novih protestih zaradi odrejene mobilizacije rezervistov za bojevanje v Ukrajini pridržali okrog 100 ljudi. Prvi protesti so potekali že na dan objave ukaza, po podatkih portala za državljanske pravice OVD-Info je bilo skupno doslej pridržanih več kot 1300 ljudi. Medtem ruski moški še naprej bežijo iz države, da bi se izognili vpoklicu v vojsko. “Na eni od kontrolnih točk ob meji je precejšnja gneča, beležimo približno 2300 osebnih vozil,” so sporočile oblasti v ruski regiji, ki meji na Gruzijo, in ljudem odsvetovali potovanje.
Povečan je tudi promet na meji med Rusijo in Finsko. Po besedah vodje regionalnih oblasti v južni Kareliji na Finskem Satu Sikanen se je število prihodov iz Rusije od prejšnjega tedna podvojilo. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je medtem za portal Politico izrazil prepričanje, da bi morala EU dovoliti vstop ruskim državljanom, ki želijo pobegniti iz države. Dejal je, da bi morala EU načeloma “sprejeti ljudi, ki so v nevarnosti zaradi svojih političnih stališč”.
Zamenjal generala
Ruske oblasti so danes odredile tudi zamenjavo svojega najvišjega generala, zadolženega za logistiko. “General Dmitrij Bulgakov je bil razrešen s položaja namestnika ministra za obrambo, nadomestil pa ga bo generalpolkovnik Mihail Mizincev,” je na Telegramu sporočilo rusko obrambno ministrstvo.
Invazija in tudi nedavni uspehi ukrajinske vojske so razkrili pomembne logistične pomanjkljivosti ruskih sil. Mnogi analitiki menijo, da je ravno logistika najšibkejši člen ruske vojske, ki ji povzroča težave že od samega začetka ofenzive, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Delna mobilizacija pa je zdaj še dodaten velik logistični izziv za oborožene sile. Več sto tisoč rezervistov, ki prihajajo iz vse Rusije, bo treba vpoklicati, opremiti in usposobiti, preden bodo napoteni na bojišče.
Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi se medtem aktivneje vključil v strateško načrtovanje vojne v Ukrajini. Po navedbah ameriških uradnikov, ki jih navaja New York Times, je Putin denimo zavrnil umik vojske iz južnega mesta Herson, poroča britanski BBC.
Putinova večja strateška vpletenost naj bi domnevno povzročila tudi napetosti na relaciji z vojaškimi poveljniki, saj naj bi jim dejal, da so vse odločitve na terenu v njegovi pristojnosti. S tem si Putin želi izogniti kakršni koli ukrajinski zmagi, ki bi lahko še dodatno zmanjšala priljubljenost vojne doma, Kremelj pa skuša z napovedjo delne mobilizacije vojakov ta teden ponovno prevzeti vodilno vlogo v konfliktu.
Tudi po navedbah britanskega obrambnega ministrstva so poveljniki ruskih sil vse bolj zaskrbljeni zaradi neuspehov v operacijah, zato se zdi, da pozornost med drugim usmerjajo na razstreljevanje jezov, da bi z njimi poplavili možne prehode ukrajinske vojske.
V zadnjih desetih dneh so ruske rakete zadele jez Karačunov v osrednji Ukrajini in jez Pečenihi na severovzhodu države. Zaradi oddaljenosti vseh poškodovanih jezov od bojnih območij pa je po mnenju britanskega ministrstva malo verjetno, da bi napadi povzročili večje motnje v ukrajinskih operacijah.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje