Menu Item
Vdor Ukrajine v rusko regijo Kursk je presenetil vse, tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ta se je nekaj tednov po ofenzivi ukrajinskih sil odločil za intenzivne zračne napade, a bojev s tem še ni konec. "Putin se ne bojuje več, on se samo še maščuje," je v pogovoru za N1 dejal nekdanji Delov dopisnik iz Rusije Branko Soban. Kakšna bo njegova naslednja poteza?
Vojna v Ukrajini je v zadnjih tednih stopila v novo fazo. Ta se je 6. avgusta začela z vstopom ukrajinskih sil v rusko regijo Kursk. Ukrajina je v nekaj dneh dosegla pomemben preboj na bojišču. Med drugim je uničila tri ključne mostove čez reko Sejm v omenjeni regiji in zavzela okoli 1.000 kvadratnih kilometrov ozemlja.
S pridobitvami je Ukrajina, kot je kasneje potrdil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, želela ustvariti t. i. varnostni pas, ki bi obmejne kraje varoval pred ruskimi napadi. A jasno je, da si Ukrajina želi zagotoviti tudi dobro pozicijo v mirovnih pogajanjih.
Branko Soban, nekdanji dopisnik iz Rusije za časnik Delo, je za N1 komentiral, da je vstop ukrajinskih sil v Kursk poleg strateškega tudi simbolnega pomena. Regija, ki meji na Ukrajino, je bila namreč prizorišče največje tankovske bitke v 2. svetovni vojni leta 1943, po Kursku se je imenovala tudi podmornica ruske vojne mornarice, ki je leta 2000 eksplodirala in potonila. Simbolika gre še dlje – Ukrajina je ofenzivo začela ravno v dneh 25. obletnice, ko je ruski predsednik Vladimir Putin prvič postal ruski premier.
“Vsi so mislili, da so se boji stabilizirali na frontni črti, brez večjih premikov, nato pa se je zgodilo presenečenje. Tega, kar je storila Ukrajina, ni nihče pričakoval. Gre za velik preobrat v tej vojni,” razlaga Soban. Ker je Rusija v zadnjem letu pridobivala v primerjavi z Ukrajino, se je prej neomajna podpora Zahoda Ukrajini počasi začela ustavljati. “Evropski optimizem je nekoliko skopnel, a Ukrajina je, kot kaže, imela svoje načrte in jih je spretno skrivala,” je pojasnil.
Po njegovem mnenju je pri ukrajinskem zavzetju Kurska, kjer nadzoruje že več kot 80 naselij, ključno tudi zavzetje mesta Sudža. Tam je ena glavnih točk ruske energetske korporacije Gazprom, ki pošilja plin tudi v Evropo. Dotok plina je iz ostalih točk – denimo Severnega toka – prekinjen. “Ukrajinska vojska je tukaj naredila manjši čudež s svojim presenetljivim prodorom, tega ni nihče pričakoval,” je pojasnil. Dodal je, da je bilo presenečenje “popolno”, saj je šokiralo tudi Putina.
Paradoks: kako drugi največji vojski na svetu lahko zmanjka orožja?
A po prvem šoku za Rusijo, ki ukrajinskih napadov ni znala ne predvideti ne zaustaviti, se je Rusija odločila za protinapad. V nedeljo ponoči je sprožila enega najbolj intenzivnih zračnih napadov na Ukrajino, za tem pa obstreljevala tudi ukrajinska mesta. Poveljnik ukrajinskih zračnih sil Mikola Oleščuk je ob tem dejal, da gre za najhujše zračne napade vse od začetka dve leti in pol trajajoče vojne. Ukrajina je za skoraj vso državo zato izdala opozorila pred zračnimi napadi z balističnimi raketami.
Analitiki inštituta za preučevanje vojne s sedežem v Washingtonu po poročanju Reutersa ocenjujejo, da Rusija nima dovolj zmogljivosti za kontinuirano nadaljevanje intenzivnih zračnih napadov. “To je eden največjih paradoksov,” meni Soban. Rusko vojsko namreč strokovnjaki označujejo za drugo najmočnejšo vojsko na svetu. “Ampak tej drugi najmočnejši vojaški sili na svetu primanjkuje orožja, zato ga prejema od Irana in Severne Koreje. Ruska vojaška industrija zdaj dela noč in dan,” absurdnost razmer opisuje Soban.
“Putin se ne bojuje več, on se samo še maščuje”
S tem pa ruskega odgovora najverjetneje še ni konec. Iz Moskve je namreč slišati grožnje, da bo vstop v Kursk nosil določene posledice. In ravno tu tiči odgovor na nadaljnji potek vojne. “Putin se ne bojuje več, on se samo še maščuje,” meni Soban.
Obveščevalne enote so Valerija Gerasimova, načelnika generalštaba ruskih oboroženih sil, opozarjale, da Ukrajina pripravlja napad na Kursk, ta pa jih je obtožil širjenja sovražne propagande. Bi lahko Gerasimov po Sergeju Šojguju tako postal naslednja žrtev Putinovih rošad? “To je povsem mogoče,” je dejal Soban in dodal, da se bo najverjetneje maščeval tudi za podcenjevanje informacij.
Belorusija kot suverena država ne obstaja več
Ruski protinapad se je zgodil le nekaj ur po tem, ko je uradni Kijev pozval Minsk, naj umakne svoje sile z meje. Napetosti so se po ukrajinskem vdoru v Kursk povečale tudi z Belorusijo. Po neuradnih podatkih Ukrajine naj bi bili na ukrajinsko-beloruski meji tudi nekdanji Wagnerjevi plačanci.
A kakšna je vloga Belorusije, tesne Putinove zaveznice v tej vojni? Po Sobanovih besedah Belorusija “kot suverena država ne obstaja več”. “Postala je kolonija Moskve, brez Putina pa njen voditelj Aleksander Lukašenko ne bi preživel,” razlaga Soban. Trdi, da Lukašenko kljub svoji avtoritarnosti ni več avtonomen voditelj.
Belorusija je namreč odskočna deska za vojno v Ukrajini. Že lani je Putin potrdil, da Rusija namešča jedrsko orožje na ozemlju svoje velike zaveznice. S tem je v vojno tudi posredno vpletena.
Ruski napadi so že vse od začetka vojne usmerjeni zlasti v energetsko infrastrukturo. Že ob začetku vojne so ruske sile vdrle in zasedle Černobil – mesto, kjer se je pred dobrimi 38 leti zgodila največja nesreča jedrske elektrarne v zgodovini. Ob tem je bil v zraku strah pred napadom na elektrarno, ki bi povzročil novo jedrsko katastrofo. Eksplozije so prisotne tudi v okolici največje jedrske elektrarne v Evropi Zaporožje, ki so jo ruske sile zajele kmalu po začetku vojne. Vseh šest reaktorjev vse od tedaj ne proizvaja elektrike.
Podobni napadi pa naj bi se dogajali tudi na drugi strani frontne črte. Da je Ukrajina skušala napasti jedrsko elektrarno v Kursku, je pred dnevi dejal Putin, a dokazov za svoje navedbe ni podal.
Dogovor, ki ne bo v škodo Ukrajine, bo težko dosegljiv
Usodo poteka in razpleta vojne je nemogoče napovedati, bo pa Ukrajina novo osvojena ozemlja “izkoristila za pogajanja, ki prej ali slej bodo”, in iz njih iztržila čim več.
Prva mirovna konferenca, ki je julija potekala v Švici, je minila brez večjega uspeha – voditelji so v skupni izjavi poudarili, da sta za dosego miru nujna sodelovanje in dialog med obema stranema. Slab dogovor, če vemo, da Rusija na konferenco ni bila vabljena.
Utrujenost od vojne postaja vse bolj očitna. To se kaže tudi v vse večji zahodni skepsi pošiljanja pomoči. Končni dogovor, ki ne bo v škodo Ukrajine, bo sicer težko dosegljiv, a ga bo na koncu – tudi s kooperacijo Ukrajine – treba doseči, je za konec še poudaril Branko Soban.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje