Ruski predsednik Vladimir Putin je tri dni ped obletnico začetka vojne v Ukrajini v govoru ponovil, da Rusija ni imela druge izbire kot napasti Ukrajino, za zaostrovanje konflikta pa je okrivil Zahod. Sporočil je tudi, da Moskva začasno prekinja sodelovanje v pogodbi o omejevanju strateške jedrske oborožitve Novi Start. Še danes pa je v Varšavi imel govor tudi ameriški predsednik Joe Biden, ki je prepričan, da je Nato močnejši kot kadarkoli prej.
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes, tri dni pred prvo obletnico ruske invazije na Ukrajino, začel dolgo pričakovani govor o stanju v državi. Kot je zagotovil, bo Rusija “sistematično” nadaljevala ofenzivo v Ukrajini, za zaostrovanje konflikta v Ukrajini pa je po njegovih besedah “v celoti” odgovoren Zahod, poročajo tuje tiskovne agencije.
Poudarki Putinovega govora:
- začasna prekinitev pogodbe o omejevanju jedrskega orožja
- v pripravljenosti na testiranje jedrskega orožja
- krivda za vojno na Zahodu, ki da želi lokalni konflikt razširiti na globalno raven
- Zahod obtožil, da tlakuje pot nacizmu
- Rusija kot rešiteljica ukrajinskih ljudi
- obljuba pomoči družinam padlih
Začasna prekinitev pogodbe o omejevanju jedrskega orožja
Ruski predsednik je v govoru o stanju v državi sporočil tudi, da Moskva prekinja sodelovanje v pogodbi o omejevanju strateške jedrske oborožitve Novi Start. Vendar je poudaril, da ne gre za odstop od sporazuma, temveč Rusija začasno prekinja sodelovanje v pogodbi med dvema glavnima svetovnima jedrskima velesilama.
Kot je dodal, Moskva prekinja izvajanje pogodbe Novi Start, saj ameriškim inšpektorjem ne more dovoliti obiska ruskih jedrskih objektov, medtem ko Washington namerava Moskvi povzročiti “strateški poraz”, poročajo tuje tiskovne agencije. Dejal je tudi, da mora Rusija ostati v pripravljenosti testirati tovrstno orožje, če bi to najprej storile ZDA, poroča BBC.
Pogodba Novi Start iz leta 2010 je zadnji dvostranski sporazum med glavnima jedrskima velesilama in nekdanjima tekmicama iz hladne vojne, ki med drugim omejuje število strateških jedrskih bojnih glav, ki jih lahko Moskva in Washington namestita, na 1550. To predstavlja skoraj 30-odstotno zmanjšanje glede na prejšnjo mejo, določeno leta 2002.
Rusija je že avgusta lani sporočila, da je obvestila ZDA o začasni prekinitvi inšpekcijskih pregledov na svojem ozemlju. Pri tem se je Moskva sklicevala na sankcije, ki so jih ZDA sprejele zaradi agresije na Ukrajino.
Nato bo Ukrajini pomagal razviti učinkovit sistem nabave orožja
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes izrazi obžalovanje zaradi odločitve Rusije, da začasno prekine sodelovanje v pogodbi z ZDA o omejevanju strateške jedrske oborožitve Novi Start. Opozoril je, da je s tem porušena arhitektura nadzora nad orožjem, vzpostavljena po koncu hladne vojne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Stoltenberg je po srečanju z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo in visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Josepom Borrellom v Bruslju dejal tudi, da bo zveza Nato Ukrajini pomagala razviti učinkovit, pregleden in odgovoren sistem nabave orožja.
Napovedal je še, da bo Nato organiziral srečanje s strokovnjaki za nabavo iz Evropske unije in Ukrajine, da bi Kijevu zagotovili orožje, ki ga potrebuje za obrambo pred rusko agresijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po Stoltenbergovih besedah skoraj leto dni po začetku ruske invazije ni znakov, da bi se ruski predsednik Vladimir Putin pripravljal na mir. Nasprotno, kot je danes jasno povedal, se pripravlja na stopnjevanje vojne, je opozoril.
Rusija želela konflikt rešiti po mirni poti
Vladimir Putin je ob začetku govora še dejal, da je Rusija skušala konflikt v Donbasu rešiti po mirni poti, ob tem pa dodal, da se je zavezanost Zahoda miru izkazala za “goljufijo” in “kruto laž”. Kot je dejal, Rusija ni imela druge izbire kot napasti Ukrajino. Zahod je tudi obtožil, da želi Ukrajino zadnje čase spremeniti še v nekakšno orožarsko izstrelitveno ploščad za napad na Rusijo. Zaradi tega, kot je dejal, mora Moskva odreagirati, preden se kaj takšnega zgodi, piše CNN.
“Naredili smo vse, kar je bilo mogoče, da bi problem rešili po mirni poti, se pogajali o mirnem izhodu iz tega težkega konflikta, toda za našimi hrbti se je pripravljal povsem drugačen scenarij,” je po poročanju BBC dejal Putin.
“Ponavljam: oni so krivi za vojno”
Ruski voditelj je v govoru v prireditvenem centru Gostinij Dvor v Moskvi, ki ga je prenašala državna televizija, večkrat požel stoječ aplavz več sto predstavnikov politične, vojaške, gospodarske, verske in kulturne elite, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
“Ukrajina in Donbas sta postala simbol popolne laži,” je dejal ruski voditelj, ki je obtožil Zahod, da odstopa od “temeljnih sporazumov” in daje “hinavske izjave” ter širi obrambno zvezo Nato.
“Govorim vam v težkem in ključnem trenutku za našo državo, v času globokih sprememb povsod po svetu,” je uvodoma dejal Putin najvišjim ruskim uradnikom in politični eliti.
“Ponavljam: oni so krivi za vojno, mi pa uporabljamo silo, da jo ustavimo,” je dejal zbranim članom obeh domov ruskega parlamenta v prireditvenem centru Gostiny Dvor v Moskvi ter požel velik aplavz.
Cilj Zahoda je po njegovih besedah pripeljati Rusijo do strateškega poraza, “želijo nas za vedno odpraviti”. Opozoril je, da je ogrožen obstoj Rusije: “Zahodne elite ne skrivajo svojega cilja – zadati Rusiji strateški poraz. To pomeni, da želijo z nami enkrat za vselej opraviti.”
“Več kot bo v Ukrajino prispelo orožja dolgega dosega, tem bolj bomo prisiljeni odvrniti grožnjo z naših meja,” je Putin dejal glede dobav zahodnega orožja Ukrajini. Po njegovih besedah se bo “posebna vojaška operacija”, kot vojno v Ukrajini imenuje Moskva, nadaljevala. “Korak za korakom, previdno in dosledno bomo reševali naloge, ki so pred nami,” je dejal.
Putin prepričan, da Zahod tlakuje pot nacizmu kot nekoč v Nemčiji
Ruski predsednik je ponovil trditve, da je v Ukrajini na oblasti “neonacistični režim”. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je Zahod tlakoval pot nacizmu v Nemčiji in “zdaj počne isto v Ukrajini”, je dejal Putin, ki je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa Zahod obtožil, da podpira nacistične milice v Ukrajini.
Ruski voditelj je Zahod tudi obtožil, da si že od 19. stoletja prizadeva odtrgati “zgodovinske dežele” Rusije oziroma “to, kar se zdaj imenuje Ukrajina”, leta 2014 pa da je Zahod financiral revolucijo v Ukrajini, ki je strmoglavila prorusko vlado. To je po njegovih besedah “povzročilo rusofobijo, skrajni nacionalizem”, poroča BBC. Dejal je še, da želi Zahod lokalni konflikt prenesti na globalno raven.
Putin je med drugim spregovoril o posledicah vojne za Rusijo in njeno gospodarstvo, ki da je premagalo vsa tveganja. “Imamo vse, da zagotovimo varnost in razvoj države,” je zagotovil. Ruski BDP v letu 2022 se je zmanjšal za 2,1 odstotka, čeprav so bile napovedi po začetku vojaške operacije v Ukrajini veliko slabše, je poudaril.
Nagovor ruskega voditelja v prireditvenem centru Gostiny Dvor v Moskvi, kjer so zbrani člani obeh domov ruskega parlamenta, prenaša ruska državna televizija.
V Kremlju so pred govorom napovedali, da bo Putin govoril o posebni vojaški operaciji v Ukrajini, kot v Moskvi imenujejo vojno v Ukrajini, pa tudi o gospodarskih in socialnih razmerah v državi.
To je Putinov 18. redni nagovor o stanju v državi. Nazadnje ga je ruski predsednik imel aprila 2021, medtem ko ga je decembra lani zaradi ustavnih razlogov in natrpanega urnika preložil. Tedaj je prav tako odpovedal vsakoletno tradicionalno novinarsko konferenco, na kateri odgovarja na vprašanja novinarjev in javnosti.
Putin je med drugim dejal še, da Rusija v Ukrajini pravzaprav rešuje življenja oz. talce, za kar je označil ukrajinski narod. Prav tako je dejal, da je Rusija na bojišču nepremagljiva ter da uporablja silo z namenom končanja vojne. Prav tako je obljubil pomoč družinam padlih v “posebni vojaški operaciji”.
Po govoru Putina sledil pogovor z ameriško veleposlanico v Moskvi
Rusko zunanje ministrstvo je kmalu po govoru ruskega predsednika Vladimirja Putina na pogovor poklicalo ameriško veleposlanico v Moskvi Lynne Tracy in ji izročilo noto, v kateri od ZDA zahteva umik “vojakov in opreme” zveze Nato iz Ukrajine. “Še posebej smo izpostavili, da mora Washington za deeskalacijo razmer sprejeti ukrepe v smeri umika ameriških vojakov in opreme ter vojakov in opreme Nata ter prenehati s protiruskimi dejavnostmi,” so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva, potem ko so ameriško veleposlanico povabili na pogovor zaradi ameriške vojaške pomoči Ukrajini.
V protestni noti so tudi opozorili, da so “orožje, ki ga dobavljajo Kijevu, in podporno osebje, vključno z ameriškimi državljani, legitimne tarče Rusije”. Zahodne države Kijevu pomagajo z orožjem in urjenjem ukrajinskih vojakov za uporabo tega orožja, a svojih vojakov v konflikt na strani Kijeva niso poslale in te namere niso niti izrazile.
Medtem je svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan obtožbe ruskega predsednika Vladimirja Putina, da je Zahod ogrozil Rusijo in s tem upravičil napad na Ukrajino, označil za absurd. Putin je namreč v današnjem nagovoru o stanju v državi v Moskvi dejal, da je Zahod “v celoti” odgovoren za vojno v Ukrajini in njeno zaostrovanje. “Nihče ne napada Rusije. Nesmiselno je trditi, da bi bila Rusija pod nekakšno obliko vojaške grožnje s strani Ukrajine ali kogar koli drugega,” je povedal Sullivan. Sullivan je ob tem Putina označil za edinega agresorja.
Biden v Varšavi: Nato močnejši kot kadarkoli prej
Da je Nato močnejši kot kadarkoli prej, pa je v govoru v Varšavi izjavil ameriški predsednik Joe Biden in za ta teden napovedal nov sveženj sankcij proti Rusiji. Njegov gostitelj, poljski predsednik Andrzej Duda, je pred tem pohvalil prisotnost ameriških vojakov na Poljskem.
“Resnica je, da ZDA potrebujejo Poljsko in Nato tako kot Nato potrebuje ZDA,” je v poljski prestolnici dejal Biden. Poljskemu kolegu se je zahvalil za nepopustljivo podporo Poljske Ukrajini, ki jo je označil za izjemno, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V govoru na varšavskem gradu je Biden zatrdil, da podpora Zahoda Ukrajini ne bo opešala. Ob tem je zagotovil, da bo Nato ostal enoten, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Mislil je, da so avtokrati, kot je sam, žilavi, voditelji demokracije pa šibki, nato pa je naletel na železno voljo ZDA in narodov povsod tam, kjer niso hoteli sprejeti sveta, ki mu vlada strah,” je dejal ameriški predsednik in za ta teden napovedal nov sveženj sankcij proti Rusiji, ki jih bodo ZDA uvedle skupaj s partnerji.
Duda je pohvalil ponedeljkov obisk Bidna v Kijevu. Po njegovih besedah je ameriški predsednik s tem pokazal, da Ukrajina ni sama, in da jo podpira najmočnejša vojska na svetu, poroča poljska tiskovna agencija PAP. “Naj izrazim svojo hvaležnost ZDA in Natu ter našim zaveznikom, ki krepijo varnost Poljske,” je dejal poljski predsednik in ocenil, da bo “brutalna ruska samozavest v Ukrajini kaznovana”.
Pristnost ameriških vojakov na Poljskem je Duda označil za pomemben element poljske varnosti. “Poljska je varna zaradi prisotnosti ameriških enot, zaradi prisotnosti enot držav Nata, zaradi naših prizadevanj za varnost Poljske,” je zatrdil. Po podatkih ameriškega obrambnega ministrstva je na Poljskem na rotacijski osnovi prisotnih okoli 11.000 ameriških vojakov, navaja dpa.
Boji v Ukrajini se nadaljujejo
Medtem ko je v prireditvenem centru Gostinji Dvor v Moskvi potekal govor predsednika Rusije, za katerim so se zvrstili še odzivi Zahoda, so se boji v Ukrajini nadaljevali. V novem ruskem obstreljevanju mesta Herson na jugu Ukrajine je bilo danes ubitih najmanj šest ljudi, še vsaj 12 je ranjenih, so sporočile tamkajšnje oblasti. Tarči obstreljevanja naj bi bili stanovanjsko naselje in avtobusna postaja. Po navedbah južnega poveljstva ukrajinskih sil je ruska vojska mesto obstreljevala iz večcevnih raketometov.
“Svet nima pravice niti za minuto pozabiti, da ruska brutalnost in agresija ne poznata meja,” je v odziv na napad izjavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ruske sile so po napadu na Ukrajino pred skoraj natanko enim letom več kot osem mesecev zasedale mesto Herson, ki je imelo pred vojno nekaj manj kot 300.000 prebivalcev. Novembra so jih nato v okviru protiofenzive ukrajinske sile iz mesta pregnale.
Umik ruskih sil iz Hersona velja za enega največjih neuspehov Moskve v vojni. Od umika je mesto redno tarča ruskega obstreljevanja.
Septembra so sicer ruske oblasti ukrajinske regije Herson, Doneck, Lugansk in Zaporožje enostransko priključile Rusiji.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
