Ruski predsednik Vladimir Putin je v intervjuju z ameriškim novinarjem Tuckerjem Carlsonom med drugim dejal, da Rusije v Ukrajini ni mogoče premagati. Po intervjuju se vrstijo očitki, da je Carlson Putinu zastavil le malo težkih vprašanj in večinoma samo poslušal. Bruselj meni, da je Putin v intervjuju samo ponavljal stare laži.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtek objavljenem intervjuju s spornim ameriškim voditeljem Tuckerjem Carlsonom dejal, da mora Zahod razumeti, da je Rusijo v Ukrajini nemogoče premagati. Je pa zavrnil možnost ruskega napada na Poljsko ali Latvijo in nakazal možnost dogovora o izpustitvi novinarja Evana Gershkovicha.
Več kot dve uri trajajoč intervju nekdanjega voditelja televizije Fox News je bil objavljen tik pred drugo obletnico ruske invazije na Ukrajino, gre pa za prvi intervju na štiri oči s Putinom, ki ga je opravil nekdo iz zahodnih medijev po letu 2019. Vendar je Carlson, ki je blizu bivšemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, postavil le malo težkih vprašanj in večinoma poslušal, medtem ko ga je voditelj Kremlja poučeval o svojih pogledih na rusko zgodovino in prikazoval državo kot žrtev zahodnih zarot in prevar.
V intervjuju, ki je bil posnet v Moskvi, se Carlson in Putin nista dotaknila vprašanj o domnevnih vojnih zločinih, prisilnem odvzemu ukrajinskih otrok ali zapiranju političnih nasprotnikov, kot je Aleksej Navalni. Putin v intervjuju tudi ni razkril, kakšni so natančni ruski načrti glede Ukrajine. Je pa dejal, da mora o tem, kako postopati, naprej razmisliti Zahod.
Za eksplozijo na Severnem toku odgovorne ZDA
Putin je v pogovoru, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije, zagovarjal svojo odločitev o napadu na Ukrajino februarja 2022 in sporočil Zahodu, da naj se zaveda, da Rusije tam ni mogoče premagati. “Do zdaj je bilo slišati razburjenje in kričanje o povzročitvi strateškega poraza Rusiji na bojišču. Zdaj pa očitno spoznavajo, da je to težko doseči, če je sploh mogoče. Po mojem mnenju je to nemogoče,” je dejal.
Ameriškemu kongresu, kjer Trumpovi republikanci ovirajo nadaljevanje pomoči Ukrajini, pa je sporočil, da se vojna lahko konča, če Američani Ukrajini več ne bodo dostavljali orožja. Putin je sicer zavrnil uporabo taktičnega jedrskega orožja ter trdil, da je pot do konca vojne v Ukrajini prek neposrednih pogovorov med ZDA in Rusijo. Prav tako je zatrdil, da vojne ni začela Rusija, temveč da je to kvečjemu poskus, da bi jo ustavili. ZDA in Zahod je ob tem pozval, da ustavita trenutni razvoj dogodkov s prizadevanji za uresničitev dogovorov iz Minska, za katere Putin trdi, da je ukrajinsko vodstvo izjavilo, da jih ne namerava izvajati.
Med drugim je Putin odgovornost za poškodbe na plinovodu Severni tok leta 2022, ki so jih povzročile eksplozije, pripisal ZDA. “Plinovod so razstrelile ZDA. Ves svet ve, kaj se je zgodilo v tem primeru,” je dejal Putin.
Putin: “Poljska, Latvija ali kaj drugega nas ne zanima”
Na vprašanje, ali bi morebitna Trumpova zmaga na ameriških volitvah kaj spremenila, je Putin odgovoril, da ne, ker da ne gre za voditelje, ampak ameriško politiko.
Na vprašanje, ali bi Moskva razmišljala o napadu na druge države v regiji – članici Nata Poljsko in Latvijo – ali na splošno na evropski celini, je Putin odgovoril, da to ne pride v poštev. “Poljska, Latvija ali kaj drugega nas ne zanima. Zakaj bi to storili? Preprosto nimamo nobenega interesa,” je dejal Putin in dodal, da bi do vojne s Poljsko lahko prišlo le, če bi Poljska napadla Rusijo.
Izmenjava ujetnikov: novinarja za morilca v berlinskem parku
Putin je še nakazal, da je mogoče doseči dogovor glede zaprtega novinarja časnika Wall Street Journal Evana Gershkovicha. “O določenih pogojih se pogovarjamo prek posebnih služb,” je dejal, hkrati pa vztrajal, da je novinar vohun, kar časopis in ameriška vlada odločno zanikata.
Namignil je tudi, koga bi Rusija želela v izmenjavi ujetnikov. Omenil je osebo, ki je “zaradi domoljubnih čustev med dogodki v Kavkazu odstranila bandita v eni od evropskih prestolnic”. Po pisanju BBC-ja je imel Putin skoraj zagotovo v mislih člana ruske obveščevalne službe FSB Vadima Krasikova, ki je trenutno v zaporu v Nemčiji, potem ko je leta 2019 v berlinskem parku ustrelil gruzijskega vojaškega častnika Zelimkhana Khangoshvilija.
Carlson Putina ni izzval glede njegovega odnosa s Trumpom, ki je Putina večkrat javno hvalil in ni obsodil invazije na Ukrajino. Biden je Putina označil za vojnega zločinca.
Po mnenju Bruslja je ruski predsednik v intervjuju večino časa ponavljal “stare laži in manipulacije”. Iz pisarne Josepha Borella so tudi sporočili, da v intervjuju s Putinom ni bilo mogoče slišati ničesar novega. “Te laži so že povzročile neizmerno trpljenje, vojne zločine in grozodejstva, ki jih je Rusija zagrešila nad Ukrajinci,” je tudi podarila tiskovna predstavnika Borella. Tudi na Evropski službi za zunanje delovanje so več Putinovih izjav označili za lažne.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje