Menu Item
Predsednik Rusije Vladimir Putin je z vrhom ruske vojske razpravljal o nadaljevanju vojne v Ukrajini. Tam medtem po obsežnih ruskih napadih potekajo obnove energetske infrastrukture.
Ruski predsednik Vladimir Putin je z vojaškimi častniki razpravljal o nadaljevanju vojne v Ukrajini. Po navedbah tiskovne agencije Reuters so ga zanimali njihovi predlogi, kako nadaljevati tako imenovano “posebno vojaško operacijo” v Ukrajini, ki jo od oktobra vodi general Sergej Surovikin.
Odkar nad operacijami v Ukrajini bdi Surovikin, se ruske sile v Ukrajini bolj kot na napade osredotočajo na obrambo. Ker niso zmogle zagotoviti kakovostne obrambe, so se nedavno umaknile iz mesta Herson, edine prestolnice ukrajinske regije, ki jo je Rusom uspelo zasesti od začetka invazije februarja.
S posnetkov, ki jih je danes objavil Kremelj, je razvidno, da na posvetu s predstavniki vojske ob Putinu sedita obrambni minister Sergej Šojgu in načelnik generalštaba Sergej Gerasimov.
Ukrajinci obnavljajo energetsko infrastrukturo
Ukrajinske oblasti so po petkovih vnovičnih obsežnih ruskih napadih na ukrajinsko energetsko infrastrukturo sporočile, da so ponekod v državi že uspele deloma obnoviti dostop prebivalcev do elektrike, vode in ogrevanja. V Kijevu imajo tako vsi prebivalci sedaj zagotovljeno oskrbo z vodo, dve tretjini pa jih ima tudi dostop do elektrike. Polovica ima dostop do ogrevanja, je danes na Telegramu sporočil župan mesta Vitalij Kličko.
Vseeno je Kijevčane opozoril, da lahko pričakujejo pogoste izpade elektrike in jih hkrati pozval k varčevanju z energijo. Zjutraj pa je v Kijevu po začasni prekinitvi dela ponovno začela obratovati tudi podzemna železnica, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V Harkovu, kjer je bilo po navedbah lokalnih oblasti v zadnjem ruskem napadu prizadetih devet energetskih objektov, je bila oskrba z elektriko ponovno vzpostavljena za 55 odstotkov prebivalcev. Prizadevajo si, da bi čim prej ponovno vzpostavili popolno oskrbo z električno energijo, poroča britanski BBC.
Rusija je v petek s Kaspijskega in Črnega morja na objekte kritične infrastrukture v Ukrajini izstrelila 76 raket. Zaradi tega je več ukrajinskih mest ostalo v temi, prekinjena je bila tudi oskrba z vodo in ogrevanjem. Ukrajinski zračni obrambi je sicer uspelo sestreliti 60 ruskih raket, preostalih 16 raket pa je povzročilo obsežno škodo na infrastrukturi, ki so jo z izpadi elektrike občutili zlasti na severu, jugu in v osrednjih delih države. Obstreljevanje je zahtevalo tudi nove smrtne žrtve.
Ukrajinski upravljavec električnega omrežja je v petek opozoril, da je energetski sistem izgubil več kot polovico svojih zmogljivosti, in dodal, da bo prednostno obravnavana obnova kritične infrastrukture, kot so bolnišnice, objekti za oskrbo z vodo in toploto ter čistilne naprave.
Ob nekaterih vojaških neuspehih na severovzhodu in jugu Ukrajine je Rusija oktobra začela uporabljati taktiko obsežnih zračnih napadov, katerih glavna tarča je energetska infrastruktura v državi. Milijoni ljudi se odtlej sredi zime soočajo z daljšimi izpadi elektrike.
Rusija: EU s sankcijami škoduje sama sebi
Ruske oblasti so danes kritizirale deveti sveženj sankcij EU proti Rusiji in ga označile za nadaljevanje agresije Zahoda. Moskva je ob tem opozorila, da EU s sankcijami škoduje sama sebi, saj bodo sankcije povečale gospodarske in socialne težave Unije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
“Zaradi nepremišljenih ukrepov Bruslja se ljudje v EU že soočajo z energetskim primanjkljajem in inflacijo brez primere, nad EU pa visi grožnja deindustrializacije,” je danes dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova in ob tem sankcije EU označila za nelegitimen enostranski ukrep. Po drugi strani imajo ZDA, ki po njenih besedah spodbujajo politiko EU, največje koristi od varnostne krize na evropski celini ter uničenja trgovinskih in gospodarskih odnosov med EU in Rusijo.
Članice EU so v petek potrdile deveti sveženj sankcij proti Rusiji, ki med drugim vključuje prepoved izvoza vseh vrst dronov in zrakoplovov brez posadke v Rusijo in tretje države, ki bi ji lahko ta zračna plovila nato dobavile. EU obenem uvaja dodaten nadzor in omejitve izvoza blaga, med drugim za dobrine za dvojno uporabo.
V novem paketu so še sankcije proti dodatnim trem ruskim bankam. Vsebuje tudi prepoved oddajanja dodatnih štirih ruskih televizij, in sicer NTV/NTV Mir, Rosija 1, REN TV in Pervi Kanal. EU se je za prepoved oddajanja omenjenih televizij odločila, saj so te pod nadzorom ruskih oblasti, ki jih uporabljajo za širjenje propagande o ruski agresiji na Ukrajino.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje