
V čilski Atacami, najbolj suhi puščavi na svetu, znanstveniki preučujejo majhno, odporno rastlino, ki bi lahko skrivala odgovor na problem gojenja poljščin v čedalje bolj sušnih razmerah, ki jih povzročajo podnebne spremembe.
Oglaševanje
Rastlina Cistanthe longiscapa, ki ji lokalni prebivalci pravijo gvanakova šapa (špansko pata de guanaco), cveti ob redkih priložnostih, ko v puščavi dežuje, in takrat ustvari mozaik barv - tako imenovani fenomen cvetoče puščave.
Raziskovalci na Univerzi Andrés Bello v Čilu so se zdaj lotili genetskih raziskav, s katerimi želijo ugotoviti, katere lastnosti tej rastlini omogočajo preživetje na enem od najbolj neprijaznih območij na svetu, je poročal Reuters. Njihov cilj je, da te lastnosti prenesejo na poljščine, ki so sicer veliko bolj občutljive za pomanjkanje vode in nizke temperature.
Oglaševanje
"S podnebnimi spremembami postajajo suše resen problem za kmetijstvo," je za Reuters povedal Ariel Orellana, direktor centra za rastlinsko biotehnologijo na omenjeni univerzi. "Potrebujemo rastline, ki so sposobne prenesti takšno sušo."
Čile se sooča z vse večjimi težavami zaradi pomanjkanja vode. Po podatkih Svetovnega inštituta za vire gre za eno od držav z največjim tveganjem za preskrbo z vodo. Študije opozarjajo, da bodo do leta 2050 na rodovitnem območju Čila, od koder izvažajo vino, sadje in živino, prevladovale ekstremne sušne razmere.
Po besedah Orellane je posebnost rastline pata de guanaco njena sposobnost preklapljanja med različnimi vrstami fotosinteze, zaradi česar je idealen model za raziskovanje ekstremnih okolij.

Ko je rastlina pod stresom zaradi suše, močne sončne svetlobe ali slanosti, aktivira način fotosinteze, imenovan CAM fotosinteza, ki varčuje z vodo. Ko se pogoji izboljšajo, se vrne k bolj običajni C3 fotosintezi, je še poročal Reuters.
Oglaševanje
"Zaradi te prilagodljivosti je odličen model za preučevanje, kako geni nadzorujejo te spremembe," je dodal Orellana.
Cesar Pizarro Gacitua, vodja ohranjanja biotske raznovrstnosti v regionalni enoti čilske gozdarske agencije CONAF v Atacami, pravi, da bo za razumevanje skrivnosti te rastline potrebnih še več raziskav – med drugim o tem, kako ji uspe proizvesti dovolj hrane, da preživi v tako ekstremnih razmerah.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Najbolj brano
Oglaševanje
Oglaševanje