blasti v ukrajinski regiji Herson, ki je pod nadzorom ruskih sil, so danes naznanile uvedbo ruskega rublja kot uradne valute na območju. To sicer ostaja tudi ukrajinska grivna. "Danes bo izdan odlok, ki bo v regiji Herson formaliziral uvedbo dvojne valute," je v video nagovoru dejal Moskvi naklonjen vodja regionalne administracije Vladimir Saldo. "To pomeni, da imajo vsi trgovci pravico - kasneje pa bo to postalo obvezno - navesti cene v dveh valutah, grivnah in ruskih rubljih," je dodal. Pojasnil je še, da bo menjalni tečaj znašal dva ruska rublja za eno grivno, in napovedal, da bo ruska banka v naslednjih dneh v Hersonu odprla podružnico.

Litva bo s 1. junijem umaknila svojega veleposlanika iz Rusije, poroča Guardian, ki dodaja, da zamenjave zanj še niso imenovali. 

Ukrajinska generalna tožilka Irina Venediktova je v Davosu dejala, da bodo za vojne zločine sodili še dodatnim 48 ruskim vojakom, poroča Guardian. "Sprožili smo že skoraj 13.000 zadev, ki so povezane le z vojnimi zločini," je dodala. Po njenih besedah imajo ukrajinski uradniki seznam okoli 600 ljudi, za katere se domneva, da so bili vpleteni v vojne zločine. Dva primera, ki sta vključevala tri posameznike, sta že v rokah sodišča, je dodala po poročanju Guardiana. 

Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je dejal, da je na srečanju z zaveznicami 20 držav napovedalo novo pomoč pri vojaški opremi Ukrajini. Pomoč so napovedale Italija, Danska, Grčija, Norveška in Poljska, je dejal Austin. Nov paket pomoči naj bi vključeval strelivo, sisteme za obrambe, tanke in druga oklepna vozila. "Vsi razumejo vložek oziroma pomen te vojne," je dejal Austin.

Ruski diplomat pri Združenih narodih v Ženevi Boris Bondarev je v znak protesta proti ruski vojni v Ukrajini odstopil. V pismu, ki je bilo razposlano številnim diplomatskim predstavništvom v Ženevi, je obsodil "agresivno vojno, ki jo je Putin sprožil proti Ukrajini in pravzaprav proti celotnemu zahodnemu svetu". V pismu je sporočil, da po 20 letih dela v diplomatski službi odhaja, in obsodil rusko invazijo na zahodno sosedo. "Še nikoli me ni bilo tako sram svoje države," je ob tem dejal diplomatskim kolegom. Po njegovih besedah vojna ni le zločin proti ukrajinskemu ljudstvu, ampak morda tudi najhujši zločin proti ljudstvu Rusije. Poudaril je, da ministrstvo za zunanje zadeve danes ni namenjeno diplomaciji, temveč gre za vojno hujskaštvo, laži in sovraštvo. Bondarev je dodal, da si tisti, ki so zasnovali to vojno, želijo ostati na oblasti za vedno, živeti v razkošnih palačah, pluti na jahtah, ki so po tonaži in stroških primerljive s celotno rusko mornarico, uživati neomejeno moč in popolno nekaznovanost. "Rusija nima več zaveznikov in za to je kriva le njena nepremišljena in slabo zastavljena politika," je pristavil. Odstop Bondareva po navedbah več diplomatskih virov ni bil prvi odstop ruskega diplomata po začetku invazije. 

Beloruski predsednik in tesni zaveznik Vladimirja Putina Aleksander Lukašenko je dejal, da je zaskrbljen nad - kot se je izrazil - potezami Zahoda, ki želijo "razkosati" Ukrajino, poroča Guardian. Obenem je Poljsko obtožil, da želi zasesti zahodni del Ukrajine. Rusija je že pred tem predlagala, da želi Poljska vzpostaviti nadzor nad zgodovinsko poljskimi deželami v Ukrajini, kar Varšava zanika kot dezinformacijo, poroča Reuters.

Ameriška veriga kavarn Starbucks po 15 letih delovanja v Rusiji dokončno zapušča ruski trg, kjer je imela 130 kavarn. Družba, ki je v začetku marca naznanila, da zaradi ruske invazije na Ukrajino prekinja z obratovanjem v državi, je zdaj sporočila, da dokončno zapušča Rusijo in da njihova znamka tam ne bo več prisotna.

Rusija preučuje italijanski predlog mirovnega načrta za končanje konflikta v Ukrajini, je danes novinarjem dejal namestnik zunanjega ministra v Moskvi Andrej Rudenko. Načrt je po poročanju italijanskih medijev v četrtek državam članicam G7 in Združenim narodom poslal italijanski zunanji minister Luigi Di Maio. Vsebina italijanskega načrta širši javnosti ni poznana. V pogovoru za časnik La Stampa je Di Maio minuli teden dejal, da je o njem govoril tudi z generalnim sekretarjem ZN Antoniem Guterresom. "Kar zdaj potrebujemo, je diplomatska protiofenziva," je sporočil zunanji minister Italije. Po njegovih besedah mora biti prvi cilj v Ukrajini ustavitev bojevanja v nekaterih regijah. Temu bi nato sledilo premirje, pogajanja o nevtralnosti in na koncu še mirovni sporazum.

Nemški gospodarski minister Robert Habeck je posvaril Madžarsko, naj ne blokira prizadevanj za uvedbo embarga na uvoz ruske nafte v Evropsko unijo. "Za države obstajajo različne rešitve," je po poročanju Al Džazire Habeck povedal v Davosu. "Pričakujem, da bodo vsi, vključno z Madžarsko, iskali rešitev," je dodal.

Dogovarjanje članic Evropske unije o embargu na rusko nafto je zastalo, saj Budimpešta - najtesnejša zaveznica Moskve v Uniji - od bloka želi odškodnino za stroške opustitve ruske nafte ali izjeme od predlaganega embarga. Za uveljavitev prepovedi uvoza se morajo z ukrepom strinjati vse članice.

Ukrajinsko sodišče je ruskega vojaka Vadima Šišimarina zaradi umora 62-letnega neoboroženega civilista obsodilo na dosmrtno zaporno kazen. Šišimarin je na začetku sojenja priznal, da je v prvih dneh vojne v Ukrajini ubil Oleksandra Shelipova. Dejal je, da je ravnal po ukazih, vdovo pa je prosil za odpuščanje. Gre za prvo sojenje za vojne zločine od začetka ruske invazije v Ukrajini. Preiskave številnih domnevnih vojnih zločinov še potekajo. Več o tem tukaj.

Po mnenju ukrajinskega generalštaba naj bi Belorusija kopičila sile in okrepile svoje aktivnosti na meji z Ukrajino. "Beloruske oborožene sile izvajajo okrepljene izvidniške akcije in so na obmejnem območju namestile dodatne enote," je danes v svojem poročilu o razmerah zapisal ukrajinski generalštab, ki prav tako opozarja na nevarnost raketnih in zračnih napadov na Ukrajino z beloruskega ozemlja. 

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko s svojimi enotami sicer neposredno ne sodeluje v vojni, vendar je ruskim vojakom dovolil, da državo uporabijo kot območje za zbiranje svojih sil. Kijev zato Minska ne vidi kot nevtralnega in se boji morebitnega posredovanja beloruskih vojakov.

Ruski in srbski predsednik Vladimir Putin in Aleksandar Vučić bosta ta teden opravila telefonski pogovor, v katerem naj bi se dogovorila o novem sporazumu o dobavi zemeljskega plina, razkriva srbski časnik Novosti. V pogovoru naj bi določila ceno zemeljskega plina, ki jo bo Srbija plačevala Rusiji v prihodnosti, in trajanje dogovora.

Sedanji desetletni dogovor med državama se bo iztekel 31. maja. Dogovori o nadaljevanju dobave plina so se začeli na ravni podjetij, predsednika pa bosta po poročanju Novosti določila pogoje, pod katerimi bo Srbija dobivala ruski plin. Dodatno težo pogovoru dajejo posledice, ki jih je prinesla ruska agresija na Ukrajino. Beograd se zaradi nje na eni strani sooča s pritiski mednarodne skupnosti, da se pridruži sankcijam Zahoda proti Rusiji, po drugi strani pa je Srbija 100-odstotno odvisna od plina, ki prihaja iz Rusije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nagovoril svetovni gospodarski forum v Davosu, katerega tema je zgodovina na prelomnici. Letošnja tema ni zgolj retorična, je uvodoma povedal Zelenski in dodal, da je to trenutek, ko se odloča, ali bo svetu zavladala surova sila. Rekel je, da se je Ukrajina borila dlje, kot se je pričakovalo, a pravi, da boj s toliko žrtvami ne bi bil potreben, če bi bile stroge sankcije uvedene že lansko jesen. Vprašal je, če bi Rusija začela invazijo, če bi države leta 2014, ko si je Rusija priključila Krim, pokazale enotnost.

Zelenski je pozval k uvedbi strožjih sankcij proti Rusiji. Pravi, da bo le to Rusiji ali katerikoli drugi državi preprečilo, da bi sprožila neizzvano vojno proti svoji sosedi. Ukrajinski predsednik meni, da bi države morale uvesti popolni embargo na rusko nafto, vsem ruskim bankam preprečiti dostop do svetovnih sistemov in prekiniti trgovanje z Rusijo.

Svoj nagovor je Zelenski zaokrožil s citatom nekdanjega ameriškega državnega sekretarja Georgea Marshalla, ki je osnoval program za obnovitev Zahodne Evrope po drugi svetovni vojni. Pravi, da so Marshallove slavne besede, da njegov načrt za oživitev ne nasprotuje nobeni državi ali ideologiji, ampak nasprotuje lakoti, revščini, obupi in kaosu, še vedno relevantne.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da je Zahod z uvedbo najstrožjih sankcij v sodobni zgodovini Rusije sprožil svetovno prehransko krizo. "Rusija je bila vedno precej zanesljiv izvoznik žita," je dejal Peskov in dodal: "Mi nismo vir problema."

Glede sojenja Vadimu Šišimarinu je Peskov dejal, da je Rusija zaskrbljena. Po poročanju Reutersa je dodal, da v živo ne morejo braniti njegovih interesov.

Po Peskovih besedah morajo biti ruski vojski pozorni na "teroristične napade", v nedeljo je bil v eksploziji ranjen ruski župan okupiranega mesta Enerhodar. Rekel je še, da povečevanje uvoza orožja v Ukrajino ne bo povečalo varnosti ali stabilnosti v Evropi.

Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je danes sporočil, da bo preveril pogoje in obravnavo ukrajinskih vojakov iz jeklarne Azovstal v Mariupolju, ki so se nedavno predali ruskim silam. Registracija vojnih ujetnikov s strani ICRC lahko te vojake zaščiti pred nevarnostjo, da izginejo brez sledu, je dejala predstavnica ICRC Mirella Hodeib.

Po besedah tiskovne predstavnice ICRC je prednostna naloga Rdečega križa preveriti pogoje pridržanja in ravnanja z vojnimi ujetniki, da bi preprečili njihovo izginotje in ohranili stik z njihovimi družinami, poroča ukrajinska državna agencija Ukrinform.

Hodeib je pri tem opozorila, da bodo vse informacije o številu in osebnih podatkih ukrajinskih borcev, ki so zapustili jeklarno, ostali zaupni in ne bodo objavljeni. "Ne bomo javno objavili seznamov ali imen ljudi, ki smo jih obiskali, ali tistih, ki jih bomo obiskali v prihodnosti," je povedala.

Poljska je prekinila 30 let star sporazum z Rusijo o dobavi plina, je sporočila podnebna ministrica Anna Moskwa. "Poljska obsoja medvladni sporazum o plinu iz leta 1993," je zapisala na Twitterju. "Ruska agresija proti Ukrajini je potrdila pravilno odločitev poljske vlade, da postane popolnoma neodvisna od ruskega plina," je zapisala in dodala: "Vedno smo vedeli, da Gazprom ni zaupanja vreden partner."

Sporazum je določal dobavo plina po plinovodu Yamal ter izgradnjo in vzdrževanje infrastrukture za tranzit plina čez Poljsko.

Polska wypowiada międzyrządowe porozumienie gazowe z 1993 r. ws. Jamału. Agresja Rosji na Ukrainę potwierdziła trafność determinacji polskiego rządu w kierunku całkowitego uniezależnienia się od rosyjskiego gazu. Zawsze wiedzieliśmy, że Gazprom nie jest wiarygodnym partnerem.

— Anna Moskwa (@moskwa_anna) May 23, 2022

Poljska poteza sledi odzivu več evropskih držav. V nedeljo je Litva prekinila uvoz ruskih energentov, vključno z nafto, elektriko in zemeljskim plinom. V soboto pa je Rusija ustavila izvoz zemeljskega plina na Finsko, saj se je Finska odločila, da Gazpromu za plin ne bo plačevala z ruskimi rublji. Prav tako je bila konec aprila zaradi tega razloga prekinjena dostava energentov na Poljsko in v Bolgarijo. To potezo so evropski voditelji takrat označili za izsiljevanje Moskve, poroča CNN.

Vodja proruskih separatistov v Donecku je po poročanju tiskovne agencije Interfax, ki jo navaja Guardian, napovedal, da bo vsem vojnim ujetnikom iz jeklarne Azovstal sodilo sodišče Ljudske republike Doneck.

"Ujetniki iz Azovstala so zaprti na ozemlju Ljudske republike Doneck. Predvidena je organizacija mednarodnega sodišča na ozemlju republike," je dejal Denis Pušilin.

Ukrajinci so pripravili spletno peticijo, ki predlaga, da se moškim, starim od 18 do 60 let, omogoči odhod iz države. Peticija, ki je objavljena na spletni strani predsednika države, je do danes zjutraj zbrala več kot 26.000 podpisov. Predsednik Volodimir Zelenski je glede peticije na novinarski konferenci s poljskim predsednikom Dudo povedal: "Ne razumem povsem, na koga je peticija naslovljena. Je naslovljena name? Ali pa bi morala biti naslovljena na starše umrlih vojakov, ki so Ukrajino branili za ceno življenja?"

Dodal je, da so danes na vzhodu države ubili med 50 in 100 ljudi. "Branijo našo državo in našo neodvisnost, o kateri govori toliko ljudi po svetu, a mi to čutimo," je rekel. 

Dejal je, da bo peticija obravnavana skladno z zakonom ob pravem času in ne glede na to, ali je njemu osebno všeč ali ne.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sporočila, da je preverila dodatnih 30 napadov na zdravstveno varstvo v Ukrajini. Na Twitterju so zapisali, da je bilo do današnjega dne v Ukrajini potrjenih 248 napadov na zdravstveno varstvo, ki so se zgodili med 24. februarjem in 19. majem. V njih je umrlo 75 ljudi, 59 jih je bilo ranjenih. "Zdravstvena oskrba nikoli ne sme biti tarča," so sporočili.

.@WHO has verified 30 additional attacks on health care in #Ukraine.

As of 23 May, 248 attacks on health care have been verified in Ukraine. These attacks took place between 24 February and 19 May & caused 75 deaths and 59 injuries.

Health care should never be a target. pic.twitter.com/7WvoAK3EdL

— WHO Ukraine (@WHOUkraine) May 23, 2022

Rusija trdi, da obvladuje 95 odstotkov Luganska, navedbe ruskih medijev povzema Al Džazira. Ukrajinci imajo nadzor v Severodonecku in Lisičansku.