Rusija in Kitajska v Varnostnem svetu nad ZDA z obtožbami o tiraniji in neokolonializmu

Predstavnika Rusije in Kitajske sta na današnjem izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN ostro kritizirala ameriški napad na Venezuelo in zajetje predsednika Nicolasa Madura.

"Kitajska je globoko pretresena in ostro obsoja enostranska, nezakonita in tiranska dejanja ZDA proti Venezueli. ZDA brezobzirno teptajo suverenost, varnost ter legitimne pravice in interese Venezuele in dajejo prednost moči pred multilateralizmom in vojaškim ukrepom pred diplomacijo," je dejal namestnik kitajskega veleposlanika Sun Lei.

Kitajska v letih vojne proti Ukrajini v Varnostnem svetu ZN ni nikoli tako ostro nastopila proti Rusiji, katere veleposlanik Vasilij Nebenzija je Američanom vrnil milo za drago za vsa leta kritik agresije.

"Dejanja ZDA v Venezueli spodbujajo neokolonializem," je dejal, obsodil oboroženo agresijo proti Venezueli v nasprotju z mednarodnim pravom in pozval Washington, naj nemudoma izpusti zakonito izvoljenega predsednika in njegovo soprogo.

Člane Varnostnega sveta je pozval, naj ne opravičujejo grozljive agresije iz strahu pred globalnim žandarjem. Poudaril je, da gre Američanom za nadzor nad venezuelsko nafto. "Ne smemo dopustiti, da se ZDA razglasijo za nekakšnega vrhovnega razsodnika, ki ima edini pravico, da napade katero koli državo, označi krivce, izreče in izvrši kazni ne glede na mednarodno pravo, suverenost in nevmešavanje v notranje zadeve držav," je dejal.

Ameriški veleposlanik Mike Waltz pa je dejal, da ne gre za vojno proti Venezueli. "Ni vojne proti Venezueli. Izvedli smo kirurško operacijo kazenskega pregona, da bi prijeli dva obtožena begunca, imenovana narkoterorista Nicolasa Madura in Celio Flores," je zagotovil. Posredovanje je primerjal z aretacijo nekdanjega panamskega predsednika Manuela Noriege leta 1989. Madura je opisal kot begunca in vodjo zlonamerne tuje teroristične organizacije, ki naj bi bila povezana z mrežami trgovanja z mamili.

Večina drugih govornikov v VS ZN je bila previdna pri izrazih obsojanja ZDA. Britanski veleposlanik James Kariuki je poudaril pomen spoštovanja Ustanovne listine ZN in vladavine prava, vendar zatrdil, da Maduro ni legitimni predsednik Venezuele. Sanita Pavluta-Deslandes, veleposlanica Latvije, ki je 1. januarja v Varnostnem svetu nasledila Slovenijo, je kritizirala Madurov režim in opozorila, da je odkrito podpiral rusko agresijo proti Ukrajini.

Veleposlanica Danske Christina Markus Lassen pa je v svojem nastopu zavrnila ameriška namigovanja prevzemu Grenlandije, čeprav ZDA ni izrecno omenila. Predsednik ZDA Donald Trump ob navdušenju nad uspešno vojaško operacijo v Venezueli namreč grozi med drugim še Kubi, Kolumbiji in Grenlandiji.

"Nedotakljivost meja ni predmet pogajanj," je dejala in zagovarjala tudi suverenost Venezuele. "Nobena država ne sme poskušati vplivati na politične izide v Venezueli z grožnjo s silo ali drugimi sredstvi, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom," je dejala.

Guterres pozval k spoštovanju neodvisnosti držav

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je na današnjem izrednem zasedanju preko svoje namestnice za politične zadeve Rosemary DiCarlo pozval k spoštovanju politične neodvisnosti držav.

Di Carlo je dejala, da je Venezuela incident opisala kot vojaško agresijo in kršitev Ustanovne listine ZN ter izrazila zaskrbljenost nad možnim povečanjem nestabilnosti v Venezueli in regiji. Opozorila je na leta političnih, socialnih in gospodarskih nemirov v Venezueli, zaradi česar je državo zapustilo več milijonov ljudi ter izrazila mnenje, da je kljub kritičnosti položaja še vedno mogoče preprečiti širši konflikt.

Zaradi tega je pozvala k dialogu in spoštovanju suverenosti, politične neodvisnosti ter ozemeljske celovitosti, pri čemer je poudarila pomen vladavine prava.