Ukrajina za sredo napovedala ustavitev tranzita tretjine ruskega plina v Evropo

Mariupolski mestni svet je zbral poročila o več kot 800 domnevnih vojnih zločinih. Župan Vadim Bojčenko je rekel, da so vse informacije posredovali regionalnemu tožilstvu. Prebivalci, ki jim je uspelo pobegniti iz mesta, so poročali o napadih na porodnišnico in gledališče ter napadu na bolnišnico 1, v katerem so hudo poškodovani prebivalci živi zgoreli. Vsi dokazi bodo del širšega kazenskega postopka o genocidu v Mariupolu, je povedal župan. "Obstajajo številni primeri vojnih zločinov, ki jih je zagrešila ruska vojska pod vodstvom glavnega zločinca Putina," je rekel župan.

Ukrajina bo v sredo zaradi "višje sile" primorana ustaviti dobavo plina preko plinovoda v regiji Lugansk, po katerem dnevno pošlje 32,6 milijona kubičnih metrov oz. tretjino vsega ruskega plina v Evropo, je danes sporočil upravljalec ukrajinskega plinovodnega omrežja.

Ruski plinski velikan Gazprom "zaenkrat nima potrditve obstoja višje sile", je po navedbah dpa za rusko tiskovno agencijo Interfax dejal tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov. Da bi ustavljeno dobavo preusmerili na druge plinovode, tehnično ni mogoče, poroča dpa. Po pogodbah je največja dnevna dobava ruskega plina prek Ukrajine v Evropo 109 milijonov kubičnih metrov. Glavnina ruskega plina v Evropo sicer pride po plinovodu Severni tok 1.

Moskva je po navedbah dpa danes dopoldne objavila, da je ruska vojska skupaj s proruskimi separatisti dosegla administrativne meje regije Lugansk.

Ukrajinski novinarji so prejeli posebno priznanje Sklada za Pulitzerjeve nagrade. Priznanje so prejeli zaradi poguma, vztrajnosti in zaveze pri poročanju o ruski invaziji na njihovo državo. Več o tem v prispevku: Pulitzerjevo nagrado za javno službo prejel Washington Post.

Umrl je prvi ukrajinski predsednik Leonid Kravčuk, ki je Ukrajino vodil med letoma 1991 in 1994. Star je bil 88 let, umrl pa je po dolgi bolezni, poroča Guardian.

Po besedah ukrajinskega poslanca Dmitrija Razumkova je bil Kravčuk "osebnost, ki je stala za moderno ukrajinsko državnostjo". Svetovalec ukrajinskega predsednika Anton Geraščenko pa je tvitnil, da je bil Kravčuk "zgodovinska osebnost, ki je igrala pomembno vlogo pri mirni osamosvojitvi Ukrajine". "Velika izguba za vso Ukrajino. Danes je umrl Leonid Kravčuk - prvi predsednik Ukrajine, prvi predsednik rade in človek, ki je ustvaril sodobno ukrajinsko državo," je na Telegramu zapisal župan Kijeva Vitalij Kličko.

Med tem ko se Rusija pripravlja na posledice gospodarskih sankcij, so odstopili štirje ruski regionalni guvernerji. Voditelji regij Tomsk, Saratov, Kirov in Mari El so napovedali takojšen odhod s položaja, vodja regije Rjazan pa je dejal, da ne bo vnovič kandidiral za položaj. Volitve v vseh petih regijah naj bi potekale septembra. Ruski regionalni guvernerji so izvoljeni, vendar so politično podrejeni Kremlju, poroča Guardian.

Odkar se je začela vojna v Ukrajini, Turčija na črnomorski obali zaznava povečano število umrlih delfinov. Znanstveniki menijo, da bi lahko bila dogodka povezana. Več o tem v prispevku: Vojna v Ukrajini naj bi vplivala na porast smrti delfinov.

Generalna skupščina Združenih narodov je na rusko mesto v Svetu za človekove pravice izvolila Češko. Zamenjavo je podprlo 157 članic, 23 se jih je vzdržalo. Madat Češke se bo začel v torek, potekel pa ji bo 31. decembra 2023. Češka je bila edina kandidatka za zamenjavo Rusije, poroča CNN. Rusijo je Generalna skupščina iz Sveta izključila 7. aprila, odločitev je podprlo 93 članic, proti jih je glasovalo 24, 58 se jih je vzdržalo.

Latvijske oblasti so danes podaljšale izredne razmere na meji z Belorusijo, ki bodo v veljavi ostale vsaj do 10. avgusta. Latvija je sicer izredne razmere prvič razglasile pred devetimi meseci zaradi množičnega prihoda nezakonitih migrantov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Do trimesečnega podaljšanja prihaja kljub temu, da se število nezakonitih prehodov meje po podatkih notranjega ministrstva zmanjšuje. Oblasti so kot glaven razlog za svojo odločitev navedle vojno v Ukrajini.

Rusija ne bo sodelovala na četrtkovem posebnem zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice na temo Ukrajine, so sporočili iz ruskega zunanjega ministrstva. "Ruska delegacija s svojo prisotnostjo ne bo legitimirala te nove politične oddaje, organizirane pod krinko izredne seje," je dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Meni, da so bili ruski argumenti o ciljih "posebne vojaške operacije" in stanju na terenu prezrti. "Očitno je, da jih tudi tokrat ne bomo slišali," je rekla.

Posebno sejo, ki je sklicana na zahtevo Kijeva, je Svet napovedal v ponedeljek. Združeni narodi bodo razpravljali o poslabšanju položaja človekovih pravic v Ukrajini, ki je posledica ruske agresije, poroča BBC.

Nacionalna direktorica za obveščevalne dejavnosti ZDA Avril Haines je na zaslišanju v ameriškem senatu menila, da bi lahko ruski predsednik Vladimir Putin v Rusiji uvedel vojno stanje v podporo svojih ambicij v Ukrajini. Ameriški obveščevalci sicer predvidevajo, da bo Putin ob nadaljevanju vojne postal vse bolj nepredvidljiv.

"Sedanji trend razvoja dogodkov povečuje verjetnost, da bo predsednik Putin sprejel bolj drastične ukrepe, vključno z uvedbo vojnega stanja v Rusiji, preusmeritev ruske industrijske proizvodnje ali celo zaostrovanje vojaških možnosti, da bo sprostil vire, ki jih potrebuje, da bi dosegel svoje cilje," je dejala Haines. Ocenila je, da se bodo zadeve v naslednjih mesecih premaknile v bolj nepredvidljivo smer in se še dodatno zaostrovale.