Ruske oblasti so prevzele odgovornost za napad na ukrajinsko mesto Kremenčuk, vendar trdijo, da njihove sile niso napadle nakupovalnega središča, ampak skladišče orožja in streliva. Prav tako je rusko sodišče priprlo opozicijskega aktivista Iljo Jašina, kar je sam opisal kot politični pregon.
Ruske oblasti so potrdile ponedeljkov napad na ukrajinsko mesto Kremenčuk, vendar trdijo, da so njihove rakete zadele skladišče orožja in streliva ter da se je požar nato razširil na bližnje nakupovalno središče. To v času napada ni obratovalo, trdijo v Moskvi. Ukrajinske oblasti medtem poročajo o vsaj 20 smrtnih žrtvah med civilisti.
Kot je sporočilo rusko obrambno ministrstvo, so ruske rakete v ponedeljek zadele skladišče z orožjem in strelivom iz ZDA in Evrope v bližini avtomobilske tovarne v Kremenčuku. Eksplozija streliva naj bi povzročila požar, ki se je nato razširil na bližnje nakupovalno središče. Izjave obrambnega ministrstva je podprl tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, ki jih je označil za izčrpne in dejal, da nima kaj dodati.
Guverner osrednje ukrajinske regije Poltava Dmitro Lunin pa je danes dejal, da se je število smrtnih žrtev ruskega napada na nakupovalno središče povečalo na 20 in dodal, da še vedno pogrešajo 36 ljudi. Na Telegramu je zapisal, da je na prizorišču ostalo več sto reševalcev, ki je doslej odstranilo okoli 60 odstotkov ruševin. Župan mesta Vitalij Malecki je medtem razglasil tridnevno žalovanje in dodal, da policija preiskuje vodstvo nakupovalnega središča, ki ni upoštevalo alarma za nevarnost zračnih napadov in ni evakuiralo stavbe.
Ponedeljkov ruski raketni napad na nakupovalno središče so nemudoma obsodili voditelji držav skupine G7, ki so ga opredelili kot vojni zločin. Ukrajina pa je že zahtevala sklic izredne seje Varnostnega sveta ZN.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je bilo v času napada v trgovskem centru več kot 1000 ljudi. Ob tem je napad, ki se je zgodil daleč od fronte, označil za enega najbolj predrznih terorističnih napadov v zgodovini Evrope. Ukrajinske oblasti so poročale, da je raketo izstrelil ruski bombnik tupoljev 22M3, ki je letel nad zahodno Rusijo pri Kursku. Kremenčuk, ki leži jugovzhodno od Kijeva, je zadela še ena podobna raketa iz istega ali podobnega ruskega bombnika, ki pa je uničila tamkajšnjo športno dvorano.
Rusko sodišče za 15 dni priprlo opozicijskega aktivista Jašina
Sodišče v moskovskem okrožju Hamovniki je danes odredilo 15-dnevni pripor za enega zadnjih ruskih opozicijskih aktivistov v državi Iljo Jašina. Pridržali naj bi ga zaradi upravnega prekrška neupoštevanja policije in domnevnih žalitev policistov. Odločitev sodišča je na Twitterju objavil kar obsojenec sam. 38-letni Jašin je ob tem vztrajal, da je njegov pregon politično motiviran in da gre za očiten poskus, da bi ga pregnali iz države. “Ta pripor je način pritiska name,” je dejal v komentarjih, objavljenih na Telegramu in poudaril, da ne izključuje možnosti, da je njegovo pridržanje tudi poskus, da bi ruske oblasti v prihodnosti proti njemu sprožile kazenski postopek.
Jašina so sicer iz zaenkrat neznanega razloga aretirali v ponedeljek zvečer, ko se je s prijateljico – ki je na Telegramu že ovrgla obtožbe, da je Jašin med aretacijo žalil policiste in preklinjal – sprehajal po enem od moskovskih parkov.
Nove sankcije zoper Rusijo
ZDA so uvedle nov sveženj sankcij proti 45 organizacijam in 29 posameznikom zaradi ruskega napada na Ukrajino. Na osveženem seznamu sankcij so med drugim predstavniki ruskega obrambnega podjetja Rostec in županja ukrajinskega mesta Melitopol Halina Danilčenko, ki je bila imenovana na položaj med rusko okupacijo.
Ameriški State Department je uvedel tudi prepoved potovanj v ZDA za 511 ruskih vojaških časnikov. Sankcije, ki poleg prepovedi potovanj zajemajo tudi zaplembe premoženja v ZDA, so uvedene tudi proti točno določenim vojaškim enotam Rusije, ki jih v Washingtonu obtožujejo vpletenosti v domnevne vojne zločine, med drugim v pokole civilistov v Buči.
Tudi litovski parlament je danes sprejel nove sankcije zoper Rusijo, in sicer so sprejeli odlok o prepovedi uvoza ruskega zemeljskega plina v državo. Poslanci so namreč soglasno podprli spremembo zakonodaje, ki onemogoča dostop do litovskega plinskega omrežja dobaviteljem, ki prihajajo iz držav, ki predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti Litve. V okviru zakonodaje omenjeni dobavitelji prav tako ne bodo imeli dostopa do terminalov za utekočinjeni naftni plin (LNG) v Klajpedu.
Izjeme se nanašajo na dobavitelje, ki preko Litve dobavljajo plin ruski eksklavi ob Baltskem morju Kaliningradu. Ta je sicer postala nova tarča diplomatskih posledic vojne v Ukrajini, potem ko je zaradi embarga EU na določene dobrine onemogočena njihova dobava iz preostalega dela Rusije v Kaliningrad.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje