Rusija proti Ukrajini izstrelila več kot 40 raket

Ukrajina je bila danes znova tarča obsežnega ruskega napada. Ruske sile naj bi z več kot 40 raketami napadle tamkajšnjo energetsko infrastrukturo, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Ukrajinska zračna obramba je po besedah Zelenskega sestrelila najmanj 30 raket. Ruske sile so ob tem nad Ukrajino poslale več kot 70 brezpilotnih letalnikov, je dodal. Ukrajinski predsednik se od jutra sicer mudi na Poljskem, kjer se bo med drugim srečal s premierjem Donaldom Tuskom.

O napadih na ključno infrastrukturo so zaenkrat poročale oblasti v zahodnih regijah Ivano-Frankivsk in Lvov, ki mejita na Romunijo oz. Poljsko.

Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo, da so izvedli "zelo precizne" napade na energetsko infrastrukturo, ki da podpira ukrajinsko vojaško industrijo.

Zaenkrat ni navedb o žrtvah, piše francoska tiskovna agencija AFP. Zaradi napada so pristojni preventivno ustavili dobavo elektrike v sedmih regijah.

Armenija z novim sporazumom z ZDA še korak stran od Rusije

Armenski zunanji minister Ararat Mirzojan je v torek v Washingtonu z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom podpisal sporazum o strateškem sodelovanju med državama.
Blinken je sporazum opisal kot mejnik v sodelovanju med državama na področju gospodarstva, obrambe, varnosti in demokracije, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Postajamo vse močnejši partnerji. Menim, da je to v dobro obeh držav, pa tudi v dobro regije in širše," je dejal odhajajoči prvi mož ameriške diplomacije in poudaril, da ZDA podpirajo zlasti prizadevanja Armenije za "uveljavitev neodvisnosti in suverenosti nad lastnim ozemljem".

Konkretno sporazum med drugim predvideva ameriško pomoč za gospodarske in vojaške reforme v Armeniji in začetek pogajanj o civilnem jedrskem sodelovanju, Erevan pa se bo tudi uradno pridružil koaliciji pod vodstvom ZDA za boj proti Islamski državi (IS).

Za Armenijo to pomeni nov korak stran od Rusije, ki je dolgo veljala za njeno zaščitnico. Nedavno se je Erevan distanciral od Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO), vojaške zveze pod pokroviteljstvom Moskve, prejšnji teden pa je vlada premierja Nikola Pašinjana v parlament vložila predlog zakona o začetku postopka za pristop k EU.

K ohladitvi je prispevala tudi pasivnost Rusije med zadnjima eskalacijama konflikta med Armenijo in Azerbajdžanom v Gorskem Karabahu, nazadnje septembra 2023, ko so azerbajdžanske sile po več kot 30 letih bojev prevzele nadzor nad gorato pokrajino, kjer so dotlej živeli večinoma Armenci.

"ZDA na južnem Kavkazu nikoli niso imele posebej stabilizacijske vloge, prej nasprotno," je v luči sporazuma sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Obenem je izpostavil pravico Armenije do diverzifikacije odnosov in dodal, da je Moskva še vedno zainteresirana za dobre odnose z nekdanjo sovjetsko republiko.