Severni tok 1 po navedbah Danske prenehal puščati

PROFIMEDIA

Potem ko so v soboto sporočili, da se je ustavilo uhajanje plina iz plinovoda Severni tok 2, je zdaj danska agencija za energijo na Twitterju zapisala, da se je enako zgodilo tudi na plinovodu Severni tok 1. Na obeh plinovodih so v minulih dneh na štirih mestih neprekinjeno uhajale velike količine plina. Do dveh uhajanj je prišlo v švedskih, do dveh pa v danskih vodah.

Danska agencija za energijo je sporočila, da je v ceveh plinovoda dosežen stabilen tlak: “To pomeni, da je zdaj končano tudi uhajanje plina iz zadnjih dveh puščanj,” so zapisali.

Spomnimo, da so seizmologi v ponedeljek zaznali dve močni podvodni eksploziji, danska agencija za pomorski promet pa je potrdila “nevarno uhajanje plina” v Baltskem morju v bližini trase nesojenega plinovoda Severni tok 2, ki poteka pod Baltskim morjem od ruske do nemške obale.

Nord Stream AG selskabet har informeret Energistyrelsen om, at der nu synes at være opnået et stabilt tryk på de to Nord Stream 1 rørledninger. Det tyder derved på, at udblæsningen af gas nu også er tilendebragt fra de to sidste læk.
— Energistyrelsen (@Energistyr) October 2, 2022

Zaradi poškodb na plinovodu (šlo je za štiri poškodbe) je v ozračje ušla ogromna količina metana – verjetno največji posamični izpust doslej. Čeprav plinovoda nista obratovala, sta bila namreč napolnjena s plinom. Nastal je oblak visoko koncentriranega plina, ki je dosegel Skandinavijo. Po nekaterih ocenah količina uhajajočega plina zadošča celoletnim emisijam metana v mestu v velikosti Pariza. Raziskovalci so s pomočjo satelitskih posnetkov ugotovili, da se je doslej v zrak sprostilo okoli 80 tisoč ton metana. To je štirikratnik letnega izpusta celotne norveške naftne in plinske industrije.

Plin je najprej ušel v morje, nato pa v ozračje, kjer je nastal tudi velikanski oblak. Strokovnjaki sicer zagotavljajo, da naj ogromen oblak ne bi ogrožal življenja državljanov, saj naj bi se v ozračju razredčil in premikal na veliki višini. Dogodek pa bo kljub temu imel izjemno škodljive posledice za morsko življenje in podnebje.

Nemčija je po eksplozijah na plinovodih okrepila nadzor na morju, Norveška, ki je postala največja dobaviteljica zemeljskega plina Evropi, pa je okrepila varovanje svoje naftne in plinske infrastrukture.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.