Uhajanje plina še na Severnem toku 1: Rusija zaskrbljena, ne izključuje sabotaže

Svet 27. Sep 202210:52 > 15:4023 komentarjev
Plin
Foto: Danish Defence Command/Forsvaret Ritzau Scanpix/via REUTERS

Potem ko je danska agencija za pomorski promet v ponedeljek potrdila "nevarno uhajanje plina" v Baltskem morju v bližini trase nesojenega plinovoda Severni tok 2, so danski in švedski organi zaznali še uhajanje plina na dveh lokacijah na plinovodu Severni tok 1. Lokacije uhajanja so blizu druga drugi; zakaj je plin začel uhajati, pa še ni znano. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je zaradi uhajanja izrazil zaskrbljenost, v odgovoru na novinarsko vprašanje pa ni izključil možnosti sabotaže. Sabotaže ni izključila niti danska premierka Mette Frederiksen. "Uhajanje se je zgodilo na treh koncih, ki so blizu, in zato si težko predstavljamo, da je uhajanje naključno," je dejala.

Danski in švedski pristojni organi so sinoči zaznali uhajanje plina na dveh lokacijah na plinovodu Severni tok 1, pri čemer je ena lokacija v švedski izključni ekonomski coni, druga pa v danski. Plinovod ne obratuje, je pa v njem plin, je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil danski minister za energetiko Dan Jorgensen.

Pred tem so v ponedeljek uhajanje plina zaznali na plinovodu Severni tok 2, ki enako kot Severni tok 1 poteka od ruske do nemške obale.

Po podatkih švedske uprave za pomorstvo so uhajanje plina na Severnem toku 1 opazili v ponedeljek zvečer, uro po zaznanem padcu tlaka v plinovodu Severni tok 2. “Okoli 20. ure smo prejeli poročilo neke ladje, da so severno od otoka Bornholm nekaj zaznali na radarju,” je dejal tiskovni predstavnik švedske uprave za pomorstvo Fredrik Stromback.

Kot je pojasnil danski minister Jorgesen, so zaradi uhajanja plina pozvali danski elektroenergetski in plinski sektor k višji stopnji pripravljenosti. Izdali so tudi opozorilo na razdalji petih navtičnih milj in na višini 1.000 metrov severno od otoka Bornholm, v bližini katerega so zaznali uhajanje, ki je lahko nevarno za pomorski promet. Med drugim lahko pride do vžiga.

Uhajanje plina povzroča razloge za skrb tudi zato, ker sta plinovoda eden od virov napetosti med Zahodom in Rusijo, zoper katero so zahodne države po invaziji na Ukrajino uvedle nove, obsežne sankcije.

Kot navaja tiskovna agencija Reuters, bosta incidenta še dodatno spodkopala možnosti, da bi plin (ponovno) stekel po plinovodih. Spomnimo, Nemčija je projekt Severni tok 2 ustavila tik pred začetkom ruske agresije, dobavo plina prek Severnega toka 1 pa je Rusija ustavila avgusta. Kot razlog je navedla tehnične težave, ki so posledica sankcij, v Evropski uniji pa je prevladalo prepričanje, da je Rusija izgovor izkoristila za to, da dobavo plina ustavi in tako pritisne na Evropo.

Severni tok 2
PROFIMEDIA

“Uhajanja plina iz plinovodov so izjemno redka,” je sicer pojasnil vodja danske agencije za energetiko Kristoffer Bottzauw.

Usodnejših posledic po navedbah danske agencije ni pričakovati. Kot so sporočili, bo uhajanje plina na okolje vplivalo le lokalno. Bo pa negativne posledice za podnebje imel metan, ki bo uhajal v zrak.

Seizmografske merilne postaje zaznale dve detonaciji

Seizmografske merilne postaje na Švedskem in Danskem so v ponedeljek na območju plinovodov zaznali dve ločeni detonaciji – eno ob 2.03 in drugo ob 19.04.

Björn Lund iz Švedske seizmološke mreže (SNSN) je danes za švedsko televizijo SVT povedal, da gre nedvomno za eksplozije. Svetovalec ukrajinskega predsednika Volodmirja Zelenskega, Mihajlo Podoljak, je na Twitterju prst uperil proti Moskvi in incident označil za teroristični napad, ki ga je načrtovala Rusija, in dejanje agresije na EU.

Višji predstavnik Bele hiše o razlogih za uhajanje ni želel ugibati, je pa zagotovil, da so ZDA pripravljene pomagati Evropi pri preiskavi uhajanj.

Fotografije, ki jih je danes posnela danska vojska, so pokazale velike gmote mehurčkov na površini vode, ki izvirajo iz treh uhajališč plina v gospodarskih conah Švedske in Danske ter imajo premer od 200 do 1000 metrov.

V Rusiji zaskrbljeni, ne izključujejo nobene možnosti

V Rusiji so zaradi nastalih razmer izrazili “izjemno zaskrbljenost”. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je na novinarsko vprašanje, ali bi lahko šlo za sabotažo, odgovoril, da trenutno ne izključujejo nobene možnosti.

Sabotaže ni izključila niti danska premierka Mette Frederiksen. “Uhajanje se je zgodilo na treh koncih, ki so blizu, in zato si težko predstavljamo, da je uhajanje naključno.”

Nemški časnik Tagesspiegel je medtem poročal, da sta bila plinovoda morda poškodovana na račun usmerjenih napadov, poročanje povzema tiskovna agencija AFP. Neimenovani vir blizu vlade in pristojnih organov je za časnik dejal, da “vse govori proti naključju”. “Ne moremo si predstavljati scenarija, ki ne bi bil usmerjen napad,” je dejal njihov vir.

Na uhajanje plina so se precej brezkompromisno odzvali tudi v Varšavi. Namestnik poljskega ministra za zunanje zadeve Marcin Przydacz tako ne izključuje možnosti, da bi bilo lahko uhajanje plina provokacija Moskve, poroča nemška tiskovna agencija dpa. “Žal naša vzhodna soseda nenehno vodi agresivno politiko. Če je sposobna agresivne vojaške politike v Ukrajini, je očitno, da ni mogoče izključiti provokacij, tudi … v Zahodni Evropi,” je opozoril.

Jakub Godzimirski, poznavalec ruske energetske politike pri mislišču Norwegian Institute of Foreign Affairs, je sicer ocenil, da bi bila lahko uhajanje posledica bodisi tehničnih nepravilnosti bodisi sabotaže.

Uhajanja so sicer zaznala tik pred otvoritvijo plinovoda Baltska cev (Baltic Pipe), ki bo povezal Norveško in Poljsko. Preko tega plinovoda želi Poljska diverzificirati svoje dobave plina in postati manj odvisna od Rusije.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar