Menu Item
Potop parnika Titanik, najbolj slaven brodolom v zgodovini, še vedno buri duhove. Kljub desetletjem raziskovanj vse njegove skrivnosti še niso bile razkrite, razbitine, ki ležijo štiri kilometre pod morsko gladino, pa privlačijo mnoge radovedne oči. V luči nedavnega izginotja podmornice, s katere so si ogledovali razbitine, pa se zdi, da nad potopljeno ladjo tudi po 111 letih še vedno bdi nekaj temačnega.
Ko je parnik RMS Titanik 10. aprila 1912 izplul, je bil največja potniška ladja do tedaj. Veljal je za nepotopljivega. Le štiri dni kasneje je Titanikova krstna plovba postala mednarodna tragedija, ko je ladja 14. aprila zadela ledenik v severnem Atlantiku in se v manj kot treh urah potopila.
Na ladji ni bilo dovolj rešilnih čolnov za vseh 2.200 potnikov, zato jih je več kot 1.500 umrlo, potop Titanika pa je postal najbolj znan brodolom v zgodovini. Preživelo ga je okrog 700 ljudi.
Med žrtvami je bilo mnogo najbolj vplivnih Američanov tistega časa. Zakonca, ki sta v nesreči umrla in med drugim navdihnila kultni film Titanik, sta bila denimo solastnik ameriške trgovske verige Macy’s Isidor Straus in njegova žena Ida Straus.
Tedaj izvedene preiskave so za tragedijo navajale množico vzrokov: kapitan Edward Smith je plul prehitro po nevarnih vodah; prvotna inšpekcija je bila opravljena prehitro; v rešilnih čolnih ni bi bilo dovolj prostora; bližnji ladji ni uspelo pomagati.
Gradnja Titanika je stala 7,5 milijona dolarjev (okrog 6,9 milijona evrov). Dolg je bil 269 metrov, tehtal je 46.328 ton, plul pa je lahko z maksimalno hitrostjo 23 vozlov.
Nesreča, ki več kot stoletje kasneje še vedno buri duhove
Razbitine so iskali desetletja, a so jih odkrili šele leta 1985.
“Titanik je bil tedaj kot Mount Everest. Mnogi so poskušali,” je za CNN povedal ameriški oceanograf Robert Ballard, vodja odprave, ki je našla razbitine.
Tudi Ballardov prvi poskus leta 1977 je spodletel. Odkritje leta 1985 je bilo uspešno zahvaljujoč podvodnim sanem s kamero, ki je iz oceana prenašala posnetke v živo. Ballard je Titanik takrat odkril nenamerno, in sicer v okviru skrivne ameriške vojaške misije, ki je iskala dve potopljeni jedrski podmornici.
Preden se je Ballard strinjal, da bo v omenjeni misiji, ki jo je odobril takratni ameriški predsednik Ronald Reagan, sploh sodeloval, je vodilne namreč vprašal, ali lahko po njenem koncu poskusi poiskati še Titanik. Četudi mu prošnje niso eksplicitno odobrili, pa so mu dejali, da lahko po tem, ko najde podmornici, počne praktično karkoli si želi.
Razbitina v dveh delih leži na dnu oceana, skoraj štiri kilometre pod vodno gladino jugovzhodno od kanadske province Nove Fundlandije.
Leta 1986 se je ekipa iz oceanografskega inštituta Woods Hole prvič potopila do razbitin, in sicer s pomočjo podvodnega plovila za tri osebe, imenovanega Alvin. Posnetke odprave so javnosti razkrili šele letos.
Več kot stoletje po njegovem potopu so nad zgodbo Titanika raziskovalci in zgodovinarji še vedno navdušeni. Ekipa globokomorskih raziskovalcev in filmarjev je nedavno ustvarila “digitalnega dvojčka” razbitine. Vsak milimeter skoraj pet kilometrov dolge trase razbitin so natančno poustvarili, vključno s premcem in krmo, ki sta se ob trčenju ločila od osrednjega dela ladje.
Razbitina pa privlači tudi amaterske raziskovalce. Podjetje OceanGate ljudem ponuja možnost ogleda razbitin. Ena takšna misija potnika stane najmanj 250.000 dolarjev (okrog 230.000 evrov), mnoge polemike pa v zadnjem dnevu sproža zaradi izginotja ene svojih podmornic na odpravi.
V Atlantskem oceanu je v ponedeljek namreč izginilo podvodno plovilo podjetja OceanGate, s katerim so si turisti od blizu lahko ogledali razbitine Titanika. Sproženi sta iskalna in reševalna akcija. Na izginulem plovilu je pet ljudi, ki jih pogrešajo že od nedelje zjutraj: poleg pilota, ki usmerja vozilo, je prostor še za t. i. strokovnjaka za vsebino – nekakšnega turističnega vodiča – ter tri turiste. Potop naj bi trajal osem ur. Za zdaj ni jasno, ali je plovilo še vedno pod vodo ali mu je uspelo priti na površje. Če je ta še pod površjem, je zmožno ostati potopljeno največ 96 ur, kar je tudi polna kapaciteta kisika podmornice ob potopu. Reševalci zato tekmujejo s časom.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje