Skrivno dvojno življenje brezposelnih Kitajcev

Fotografija doma pripravljenega kosila bi skoraj razkrila skrivnost 32-letne Kitajke Coco Li. Nekdanja uslužbenka državnega nepremičninskega podjetja jo je nameravala deliti v družinskem skupinskem spletnem klepetu, a si je v zadnjem trenutku premislila. Njena mama bi se namreč lahko vprašala, zakaj je sredi delovnega dne doma, piše agencija Reuters.

Li je ena od številnih Kitajcev, ki pred družino skrivajo, da so brezposelni. S tem se želijo izogniti zaskrbljenosti svojcev in pritiskom, ki pogosto sledijo razkritju izgube službe. Razmere na kitajskem trgu dela so namreč vse zahtevnejše, iskanje nove zaposlitve pa vse težje.

"Mama bi zapadla v neskončen krog tesnobe in nazadnje svojo zaskrbljenost prenesla name," je za Reuters povedala Li, ki je pred več kot šestimi meseci dala odpoved zaradi prevelike delovne obremenitve in pomanjkanja priznanja za opravljeno delo. Dodala je, da mamina zaskrbljenost "moje težave v resnici ne bi rešila".

Kako razširjen je pojav prikrivanja brezposelnosti na Kitajskem, nakazujejo tudi številni odzivi na družbenih omrežjih.

Objave z nasveti kje preživeti dan, kako se izogniti vprašanjem sorodnikov o službi in kako ohranjati videz zaposlenosti, so na kitajski aplikaciji RedNote, ki je podobna Instagramu, zbrale več kot 70 milijonov ogledov, na Douyinu, kitajski različici TikToka, pa so podobne vsebine dosegle kar 610 milijonov ogledov.

Analitiki ocenjujejo, da pojav odraža vse večje težave na kitajskem trgu dela. Proizvajalci se zaradi ostre konkurence spopadajo z zniževanjem cen in zmanjševanjem števila zaposlenih, preostalim delavcem pa nalagajo vse več dela. Na zaposlovanje negativno vplivajo tudi dolgotrajna nepremičninska kriza, omejena finančna sredstva lokalnih oblasti, avtomatizacija in hitro uvajanje umetne inteligence.

Diana Fu, izredna profesorica kitajske politike na Univerzi Cornell, je za Reuters pojasnila, da lahko pretvarjanje, da imajo službo, brezposelnim pomaga ohraniti ugled in dostojanstvo, hkrati pa lahko zmanjšuje skupinsko nezadovoljstvo in tako prispeva k družbeni stabilnosti.

Namesto v službo v parke in nakupovalna središča

Na družbenih omrežjih se vrstijo nasveti, kako preživeti dan zunaj doma, ne da bi svojci posumili, da je posameznik brezposeln. Nekateri čas preživljajo v parkih, knjižnicah, kavarnah in nakupovalnih središčih. Podobno so izgubo službe pred svojci prikrivali tudi nekateri zaposleni na Japonskem in v Južni Koreji med azijsko finančno krizo v devetdesetih letih.

Med tistimi, ki pred družino skrivajo brezposelnost, je tudi 28-letna Susan Sun. Konec lanskega leta je izgubila službo v spletnem podjetju, a tega domačim ni povedala, piše Reuters.

Pretvarjanje je postalo še zahtevnejše maja, ko sta se njena mama in očim preselila k njej v velemesto Čongčing, da bi si poiskala delo. Od takrat mora vsak dan od doma pred deveto uro zjutraj in se vrniti šele po šesti uri zvečer.

Sun se preživlja z mesečnim nadomestilom za brezposelnost v višini 1.864 juanov oziroma približno 248 evrov in s preostankom odpravnine. Kot pravi, je s svojim skromnim življenjem brez zaposlitve zadovoljna, edini pritisk, ki ga občuti, prihaja od staršev, še navaja Reuters.