Slab dan za Nemčijo: Gazprom spet zmanjšuje dobave, EU pa vse manj solidarna

Gospodarstvo 25. Jul 202218:34 > 19:3916 komentarjev
Delite:
Plinovod
Foto: PROFIMEDIA

Ruski Gazprom znova zmanjšuje dobave zemeljskega plina Nemčiji. Po tem, ko ji je že junija zaradi pokvarjene turbine zmanjšal dobave prek plinovoda Severni tok 1 na 40 odstotkov, bo zdaj zaradi popravila še ene turbine dodatno privil pipico - na 20 odstotkov kapacitet. To bo upočasnilo polnjenje skladišč, ki so eden od temeljev evropskih priprav na težko plinsko zimo. Drugi je bruseljski načrt vseevropskega zmanjševanja porabe plina, ki pa je zaradi nasprotovanja nekaterih članic EU pred jutrišnjim glasovanjem prav tako pod vprašajem.

Po tem, ko je konec februarja Rusija napadla Ukrajino, Zahod pa je odgovoril z ekonomskimi sankcijami, so se začele težave na plinovodu Severni tok 1. Ruski Gazprom vedno znova kot razlog navaja mehanske težave, Nemčija pa zadnji mesec javno opozarja, da ruski predsednik Vladimir Putin dobave plina izrablja za geopolitično obračunavanje.

Junija je ruski Gazprom zmanjšal dobave po Severnem toku 1 na 40 odstotkov kapacitet, kot razlog pa navedel problem s plinsko turbino, ki naj bi zaradi protiruskih sankcij obstala v Kanadi, kjer je bila na popravilu. Nemci so menili, da gre le za izgovor.

V začetku tega meseca so nato Rusi na plinovodu izvajali desetdnevna vzdrževalna dela, ki sicer tečejo vsako leto, a so se Nemci močno bali, da po koncu del plin ne bi več pritekel. Strah je bil odveč: Rusi so dobave znova dvignili na 40 odstotkov kapacitet. A negotovost je ostala: že pred koncem del je namreč Gazprom dvema velikima nemškima trgovcema s plinom poslal dopis, da jima zaradi višje sile ne bo mogel dobavljati plina.

Danes pa Gazprom sporoča, da od te srede dalje količine znova zmanjšuje na 20 odstotkov kapacitet (33 milijonov kubičnih metrov). Sporoča namreč, da je moral še eno turbino poslati na popravilo. Tudi prve kljub prizadevanjem Nemcev še niso dobili nazaj, Gazprom je danes sporočil, da se zapleta pri dokumentaciji.

Nemški regulator: Ni upravičenega razloga za zmanjšanje dobav

Šef nemške agencije za energijo Klaus Müller je v objavi na Twitterju potrdil, da so se nominirane količine za sredo (zaradi Gazpromove poteze) prepolovile. Agencija pa je tvitnila, da ni upravičenega razloga za zmanjšanje dobav.

Nemška politika sicer glasno opozarja, da bi popolna ustavitev dobav ruskega plina pomenila velike težave za največje evrsko gospodarstvo, ki se že zdaj ohlaja. Zmanjšanje ruskih dobav bo gotovo vsaj upočasnilo polnjenje plinskih skladišč, ki so sicer danes 65,9-odstotno napolnjena. Nemčija želi delež do zime povečati na 90 odstotkov.

V času vzdrževalnih del na plinovodu Severni tok 1 se je dvakrat zgodilo celo, da je Nemčija za oskrbo odjemalcev črpala zaloge iz skladišč, kar pomeni, da se je tisti dan delež napolnjenosti zmanjšal. To se je pred tem nazadnje zgodilo aprila. Prejšnji teden, po koncu vzdrževalnih del, se je tempo polnjenja nato znova okrepil, ravno danes zjutraj je šef nemške agencije za energijo (Bnetza) Klaus Müller tvitnil, da se spet “spodobno” polnijo. A poteza Gazproma bo v prihodnjih dneh tempo spet upočasnila.

Bo bruseljski načrt za varčevanje padel v vodo?

V strahu pred zimskim pomanjkanjem plina je Evropska komisija prejšnji teden predstavila predlog priporočil članicam EU, da zmanjšajo porabo plina za 15 odstotkov do prihodnjega marca. Priporočila bi lahko v primeru zaostrovanja plinske krize postala obvezujoča.

Kot smo pisali, bi Slovenija s tem verjetno imela kar težavo, saj ne industrija ne gospodinjstva nimajo alternativ, poleg tega Energetika Ljubljana za jesen načrtuje zagon plinsko-parne enote, ki bo našo letno porabo plina, v nasprotju s cilji, močno povečala (za okoli 15 odstotkov).

A bruseljskemu predlogu priporočil, o katerih jutri glasujejo ministri EU, se ne piše dobro. Medtem ko jih Nemčija, Slovenija in še nekatere druge države podpirajo, so se Grčija, Portugalska, Španija odkrito uprle pozivom k varčevanju. Pravijo, da je plin nemški problem. Pomisleke glede tega, da bi lahko priporočila postala zavezujoča, pa naj bi po poročanju Reutersa imele tudi druge države. Med njimi na primer Francija, Italija, Danska.

Komentari

Vaš komentar