Verjetno je, da Rusija povsem prekine dobavo plina Evropski uniji, je danes dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Zato Komisija predlaga zmanjšanje porabe tega energenta za 15 odstotkov.
“Scenarij, da Rusija povsem prekine dobavo plina, je verjeten. To bi prizadelo vso Evropsko unijo,” je danes v Bruslju povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ob sklepanju, da bo Rusija povsem ustavila dobavo plina, je treba s tem energentom varčevati, da bodo hitreje napolnjena skladišča, je dodala. “Zato moramo zmanjšati porabo plina,” je pozvala predsednica Komisije. Predlog uredbe, ki ga je pripravila Komisija, predvideva določitev cilja, da bi države članice med 1. avgustom letos in 31. marcem 2023 porabo tega energenta zmanjšale za 15 odstotkov.
Bruselj je države pozval, naj do konca septembra posodobijo svoje načrte, kako nameravajo doseči ta cilj. Komisiji morajo o napredku poročati vsaka dva meseca, so navedli.
Obenem bi uredba Evropski komisiji omogočila, da bi po posvetovanju s članicami razglasila opozorilo na ravni Unije glede varnosti dobav plina. Sprožili bi ga lahko v primeru velikega tveganja za hudo pomanjkanje plina ali izjemno visoko povpraševanje po njem. Sprožitev opozorila bi pomenila uvedbo obveznega zmanjšanja porabe plina za vse članice.
Da bi države lahko dosegle zgoraj navedeni cilj, je Komisija predstavila tudi evropski načrt za zmanjšanje porabe plina, ki vključuje ukrepe, načela in merila za usklajeno zmanjšanje. Osredotoča se na zamenjavo plina z drugimi energenti, pri čemer naj imajo prednost obnovljivi viri energije ter alternative, ki manj onesnažujejo okolje. Zamenjava s premogom, nafto ali jedrsko energijo pa naj bo začasna, poudarjajo v Bruslju.
Izpostavljajo še pomen varčevanja z energijo. Komisija vse članice poziva, naj s kampanjami spodbujajo k manj intenzivnemu ogrevanju in hlajenju. Z nižjo temperaturo pozimi in višjo poleti v poslopjih, ki jih upravljajo javne institucije, pa so lahko tudi zgled državljanom.
O načrtu Evropske komisije bodo predvidoma prihodnji torek na izrednem zasedanju v Bruslju razpravljali ministri za energetiko držav članic EU. Na oktobrskem vrhu pa naj bi ga predsednica Komisije predstavila tudi voditeljem EU.
EU priprave na zmanjšanje dobav plina krepi v luči ruske agresije na Ukrajino. Rusija je doslej dobavo tega energenta zmanjšala ali pa povsem prekinila 12 članicam EU. Obenem pa obstaja strah, da po rednem remontu, ki naj bi se končal v četrtek, ne bo spet vzpostavila dobave po plinovodu Severni tok 1. Po neuradnih informacijah nekaterih medijev naj bi plin sicer spet stekel, a v zmanjšanih količinah
Kaj lahko naredimo?
Priporočila Bruslja glede ukrepov za varčevanje s plinom večinoma sledijo priporočilom Mednarodne agencije za energijo (IEA), o katerih smo pisali včeraj. IEA predlaga:
Dražbe za industrijske porabnike. Po vzoru Nemčije bi lahko država oblikovala platformo za industrijske porabnike, ki privarčujejo plin in ga lahko nato na platformi prodajo. Tak sistem uvajajo tudi na Nizozemskem. Pri nas je sicer industrija po podatkih Agencije RS za energijo relativno nefleksibilna in nima veliko prostora za menjavo energenta. “Povprečna letna poraba skupine odjemalcev, ki lahko preidejo na alternativno gorivo, je bila v letu 2021 ocenjena na okoli šest odstotkov,” so nam nedavno povedali na agenciji. Predvsem energetsko intenzivna podjetja praviloma plin nujno potrebujejo za vsaj del proizvodnega procesa, medtem ko bi druga podjetja morda lahko našla kakšne druge možnosti. Da naj iščejo alternative, jih je ob aktivaciji izrednega načrta pred tednom dni pozvala tudi Agencija RS za energijo.
Zmanjšanje proizvodnje elektrike iz plina. Tu Slovenija ne bi bistveno privarčevala. Lani smo namreč po podatkih Agencije RS za energijo le dva odstotka elektrike proizvedli iz plina za razliko od Nemčije in Italije, kjer so ti deleži precej večji. “Največja elektrarna na plin je Termoelektrarna Brestanica, ki pa je namenjena prvenstveno za potrebe zagotavljanja sistemskih storitev. Plinska elektrarna v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) deluje predvsem takrat, ko so druge turbine v vzdrževanju ali v popravilu. Tako je učinek manjše porabe plina na proizvodnjo električne energije zanemarljiv,” pravijo na agenciji. Je pa minister za infrastrukturo Bojan Kumer v petek v N1 STUDIO dejal, da bi lahko Italiji del njihove elektrike, proizvedene s plinom, pomagali nadomestiti z našo elektriko, oni pa bi nam v zameno pošiljali plin.
Okrepljena koordinacija upravljavcev plinskega in električnega omrežja po Evropi. To bi lahko zmanjšalo negativne učinke zmanjšane rabe plina za proizvodnjo elektrike.
Zmanjšanje porabe gospodinjstev z omejevanjem temperatur ohlajanja. Vlada in javne stavbe bi morale biti za zgled, menijo na IEA, obenem pa k podobnim dejanjem spodbujati tudi prebivalstvo. Naša vlada je prejšnji teden uvedla priporočila za javno upravo. “Omejitev hlajenja je priprava naših navad na ogrevalno sezono, ko bomo morali tudi malo manj ogrevati,” je o ukrepu v N1 STUDIO dejal Kumer.
Harmonizacija kriznega upravljanja na nivoju držav članic in EU. IEA predlaga oblikovanje ukrepov in protokolov za primer omejevanja dobav in solidarnostnih izmenjav plina. Kumer je večkrat poudaril, da pričakuje solidarnost na nivoju EU. Slovenija je prejšnji teden ratificirala solidarnostni sporazum z Italijo, ki zagotavlja pogoje solidarnostnih izmenjav v primeru težav s plinom, enako naj bi storili še s Hrvaško in Avstrijo.
Energetika Ljubljana bo povečala porabo plina
V današnji objavi komisije piše, da bodo članice kot osnovo za porabo plina vzele povprečje zadnjih petih let. Slovenska povprečna poraba plina v zadnjih letih je milijarda kubičnih metrov letno. Torej bi morali privarčevati približno 150 milijonov kubičnih metrov.
A Slovenija ima tu še en izziv. Jeseni naj bi namreč Energetika Ljubljana zagnala novo plinsko-parno enoto, ki bo močno povečala našo letno porabo plina, in sicer za okoli 150 milijonov kubičnih metrov. Plina še nima zakupljenega, v vrhu ljubljanske občine pa ni veliko posluha za to, da bi prehod na plin premaknili za leto dni, čeprav ima podjetje zakupljeno zalogo premoga še za eno sezono. Tako ni jasno, ali bo v resnici Slovenija morala drugje privarčevati več.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje