Slovensko hišo v Cortini obiskal visoki gost: kako organizirati olimpijske igre, ko se sneg stopi?

Slovensko hišo v Cortini d'Ampezzo so danes obiskali predstavniki olimpijskega gibanja, mednarodnega smučanja in politike, na čelu z monaškim knezom Albertom II.

V razpravi, v kateri sta sodelovala tudi nekdanja predsednica Hrvaške in članica Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Kolinda Grabar-Kitarović ter predsednik Mednarodne smučarske in deskarske zveze (FIS) Johan Eliasch, so odprli vprašanje, ali lahko zimski športi v času podnebnih sprememb preživijo brez resne spremembe modela organizacije.

Gostitelj, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Franjo Bobinac, je poudaril vlogo športa kot prostora zaupanja in vpliva. Po njegovih besedah imajo športniki zaradi visoke stopnje javne kredibilnosti posebno odgovornost, da postanejo glasniki trajnosti.

Predstavnik pokrajine Veneto Giuliano Vantaggi je dejal, da želi regija trajnost vključiti v dolgoročni razvojni model, ne le v olimpijski projekt. Cortina in širša alpska območja so med regijami, ki posledice segrevanja občutijo neposredno – s krajšimi zimami, manj stabilno snežno odejo in višjimi stroški zasneževanja.

Da Milano–Cortina 2026 pomeni prelomnico, je ocenila tudi Alja Brglez, predsednica Komisije za trajnost v športu pri OKS, ki je vodila razpravo. Po njenem gre za premik od logike rasti in gradnje k logiki prilagajanja in regionalnega povezovanja. Igre so razpršene med več lokacij, z večjim poudarkom na uporabi obstoječe infrastrukture.

Za zimske igre le nekaj lokacij?

Predsednik FIS Eliasch je predlagal, da bi bila dolgoročna rešitev morda v omejitvi števila prizorišč, ki bi gostila zimske igre. "Če bomo pametni, bomo izbrali šest do deset stalnih lokacij, med katerimi bodo igre krožile," je dejal. Tak model bi zmanjšal potrebo po vedno novih gradnjah, ki so pogosto finančno in okoljsko vprašljive.

Podobno je poudaril knez Albert II., član Mednarodnega olimpijskega komiteja in predsednik njegove komisije za trajnost in dediščino. Po njegovih besedah je uporaba obstoječih in začasnih objektov ena ključnih pridobitev teh iger. Vprašanje pa ostaja, ali bo to postalo pravilo ali le izjema.

Igre se morajo prilagoditi gostiteljem

Kolinda Grabar-Kitarović, članica MOK in predsednica komisije za bodoče gostitelje, je izpostavila, da se kriteriji izbire mest že spreminjajo. Po njenem se morajo igre prilagoditi gostiteljem, ne obratno. To pomeni izbiro lokacij, kjer naravne razmere še omogočajo izvedbo zimskih športov brez pretiranih posegov.

Udeleženci razprave so se strinjali, da bo prihodnost zimskih športov odvisna od dolgoročnih in odgovornih odločitev. A izziv ostaja velik. Podnebne projekcije kažejo, da bo do sredine stoletja primernih lokacij za zimske igre bistveno manj.

Vprašanje za prihodnost je, ali je mogoče olimpijske igre kot globalni športni spektakel združiti z realnostjo podnebne krize. Ključno pa bo, da olimpijsko gibanje trajnost postavi pred logiko rasti.