Meritve javnega mnenja so jasne: nekdanji ameriški predsednik Donald Trump ima dobre možnosti, da se prihodnje leto z demokratskim nasprotnikom vnovič spopade za Belo hišo. Zakaj je Trump ne glede na vse še vedno tako zelo priljubljen?
Predsedniške volitve v ZDA bodo potekale čez dobro leto, a so v dogajanje, povezano z volitvami, že zdaj uprte oči zainteresirane svetovne javnosti. Vse karte so še na mizi, nemalo postopkov teče pred sodišči, a prav verjetno je, da se bosta za položaj predsednika te svetovne velesile znova spopadla republikanec Donald Trump, ki je državo vodil med letoma 2017 in 2021, in demokrat Joe Biden, ki se je v Belo hišo vselil za njim.
77-letni Trump in 80-letni Biden uradno še nista predsedniška kandidata svojih strank; da sta najprimernejša za veliki finale predsedniške tekme, bosta namreč najprej morala prepričati svoji stranki. Za nominacijo se v demokratski stranki poleg Bidna potegujeta še dva kandidata – glasni nasprotnik cepiv in sin umorjenega ameriškega senatorja Roberta F. Kennedyja, Robert Kennedy mlajši, in Marianne Williamson, ki je zaslovela kot avtorica del o samopomoči –, med kandidati za predsednika v republikanski stranki pa je gneča večja. A o tem nekoliko kasneje.
Nobenega dvoma ni več, da bo predvolilno dogajanje v ZDA minilo v znamenju prenekaterih sodnih postopkov, ki bolj ali manj zadevajo oba najverjetnejša predsedniška kandidata, Bidna in Trumpa. Medtem ko je bil Trump kazensko ovaden kar v štirih zadevah, sojenja pa naj bi sovpadla s predsedniško kampanjo, bo zaradi domnevnega laganja o jemanju drog pri nakupu strelnega orožja pred sodnika stopil tudi eden od Bidnovih sinov Hunter Biden. Da bodo sodili otroku aktualnega predsednika ZDA, se bo tako zgodilo prvič v zgodovini.
Hunter Biden (Foto: Julia Nikhinson/REUTERS)
Po podatkih tiskovne agencije Reuters in podjetja Ipsos, ki meri razpoloženost javnosti, predsednika Bidna od decembra 2021 več ljudi “ne podpira” kot ga “podpira”. Podatki iz 10. septembra kažejo, da aktualnega predsednika ne podpira 52 odstotkov ljudi, podpira pa ga 42 odstotkov. V primerjavi z avgustom je njegova podpora narasla za dve odstotni točki, čeprav so v tem času republikanci začeli preiskavo, ki bi lahko vodila do ustavne obtožbe. Republikanska stranka aktualnemu predsedniku očita, da je kot podpredsednik ZDA med letoma 2009 in 2017 imel koristi od poslovnih operacij sina Hunterja.
Velika skrb, ki sicer spremlja Bidnovo kandidaturo, je njegova starost. Novembra bo star 81 let, novembra leta 2024, ko bodo volitve, pa 82. Precej glasna so tako ugibanja, ali bo Biden lahko dokončal drugi predsedniški mandat, če bi ga dobil.
Joe Biden (Foto: PROFIMEDIA)
V Republikanski stranki je, kot že omenjeno, kar nekaj politikov, ki se potegujejo za prestižno nominacijo predsedniškega kandidata. Poleg Donalda Trumpa, za katerega za zdaj velja, da ima največ možnosti za uspeh, so to še razvpiti guverner Floride Ron DeSantis, ki je znan po svojih sovražnih stališčih do skupnosti LGBTIQA+, nekdanji podpredsednik ZDA Mike Pence, ki se je s Trumpom razšel po vdoru razgrajačev v ameriški kongres 6. januarja 2021, in Nikki Haley, ki je v času Trumpove administracije službovala kot predstavnica ZDA pri Združenih narodih.
Poleg bolj znanih kandidatov pa se v “republikansko bitko” podajajo tudi 38-letni podjetnik in milijonar Vivek Ramaswamy, ki med drugim radikalno nasprotuje ukrepanju proti podnebnim spremembam, republikanski senator Tim Scott iz Južne Karoline, nekdanji guverner Arkansasa Asa Hutchinson, nekdanji guverner New Jerseyja in zvezni tožilec Chris Christie, guverner Severne Dakote Doug Burgum ter nekdanji poslanec v predstavniškem domu Will Hurd, ki velja za zmernega republikanca.
Prva debata republikanskih kandidatov (Foto: PROFIMEDIA)
“Fenomen Trump”
Ne glede na poraz na predsedniških volitvah leta 2020 in na vse sodne postopke, ki tečejo zoper Trumpa, se njegova podpora zdi neusahljiva. “Fenomen Trump je treba vse od njegovega uspeha na primarnih volitvah za kandidata republikancev in kasnejše zmage nad [kandidatko demokratov, op. a.] Hillary Clinton na predsedniških volitvah 2016 razumeti kot simptom radikalne destabilizacije ameriške ureditve in družbe, ki ni bila presežena niti po izvolitvi Bidna,” je za N1 pojasnil dr. Blaž Vrečko Ilc s Katedre za teoretsko analitsko politologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
Destabilizacija v ZDA je po njegovih besedah “v veliki meri produkt neoliberalnih politik”, ki so jih izvajali tako republikanci kot demokrati ter so v ZDA prinesle porast neenakosti, revščine, razgradnjo delavskih in socialnih pravic in, med drugim, eksplozijo plač korporativnih elit.
Če so prenekateri Američani upali, da bo po veliki gospodarski krizi leta 2008 drugače, se je tudi takratni ameriški predsednik Barack Obama izkazal za “zagovornika finančnih in gospodarskih elit in vzpostavljenega neenakopravnega neoliberalnega reda”.
Na desnem političnem polu se je ob tem “začel krhati konsenz o postrasistični in postseksistični družbi”, na levem pa so se okrepila opozorila, da se je kriza reševala na plečih državljanov, je pojasnil dr. Vrečko Ilc. Rodilo se je geslo “Mi smo 99 odstotkov”, s katerim so jezni Američani elitam sporočali, da je velika večina tista, ki plačuje ceno napak najbogatejših in najvplivnejših.
To so torej okoliščine, v katerih se je oblikoval “fenomen Trump”.
Foto: Scott Morgan/REUTERS
Poleg tega pa je treba, tako sogovornik, podporo Trumpu razumeti tudi glede na to, “kaj je kot kandidat in predsednik predstavljal”, “kaj je specifika njegove retorike in persone” ter “predvsem, kakšna je bila njegova profesionalna pot”. Trump se je, kot je pojasnil, znal predstaviti kot nekdo, ki je onkraj washingtonske elite, prav tako je “razumel, da bo nasprotnike premagal le z usmerjeno radikalnostjo in brezkompromisnostjo”. Neposredno je, denimo, napadel korupcijo ameriške politične elite.
Uslugo pa so mu naredili tudi “vsi osrednji korporativni mediji, ki so del širšega demokratskega ali republikanskega medijskega prostora”. Publiciteta, ki so mu jo omogočili, je bila “izjemna” in “brezplačna”, je še spomnil dr. Vrečko Ilc.
Tudi po tem, ko je Trump po porazu na predsedniških volitvah leta 2020 vendarle (in zelo nejevoljno) zapustil Belo hišo, večina republikanskih volilcev tega ni razumela kot konec njegove politične poti in boja. Eksplicitno sovraštvo, ki ga do Trumpa gojijo ameriške elite, mediji, nevladniki in drugi ter obveščevalna skupnost, ga je “v očeh podpornikov vzpostavilo kot junaka ali antijunaka, kot nekoga, ki se je uprl elitam, ki je poskušal narediti red in obenem zaščititi ameriško nacijo in njen ‘način življenja'”, je komentiral dr. Vrečko Ilc in ponazoril, da ima Trump pravzaprav “status upornika proti sistemu”.
Dr. Vrečko Ilc je, sklicujoč se na analize javnega mnenja, ocenil, da sodni postopki proti Trumpu ne zmanjšujejo njegove možnosti za volilno zmago. “Večina njegove baze in širše populacije vsaj nekatere sodne postopke dojema kot politično motivirane in kot take pristranske,” je izpostavil.
Trumpova zaporniška fotografija (Foto: Fulton County Sheriff’s Office via REUTERS)
Nekateri pravni strokovnjaki medtem trdijo, da bi Trumpa v predsedniški tekmi lahko diskvalificirali. Razlog za ta korak vidijo v njegovem nagovoru podpornikov, ki so nato vdrli v ameriški kongres, pravno podlago so našli v tretjem odstavku 14. amandmaja ameriške ustave, navaja Reuters. Ta predvideva prepoved, da bi funkcijo opravljali vladni funkcionarji, ki so bili vpleteni v vstajništvo ali upor. Po besedah sogovornika bi se lahko – “glede na volatilnost in napetost v ameriški družbi” – razmere “zelo zaostrile, obstoječe fantazme o državljanski vojni pa se lahko hitro uresničijo v kakšne zelo nasilne akcije Trumpovih podpornikov”.
Kdo je “zanimivi” republikanec, ki je primerljiv s Trumpom?
Dr. Vrečko Ilc je Trumpovo trenutno konkurenco v republikanskih vrstah ocenil kot “res slabo”. “Najbolj prominenten protikandidat Ron DeSantis se je izkazal kot ne preveč posrečen in bolj primeren za lokalno politiko”, prav tako po njegovem pomembnejše vloge ne bosta igrala Mike Pence in Nikki Haley.
Nasprotno pa je kot zanimivega kandidata izpostavil Viveka Ramaswamyja. Na prvi razpravi republikanskih predsedniških kandidatov se je izkazal kot “dober retorik, podobno je napadel kot Trump”, primerljivo s Trumpovimi pa so po njegovih besedah problematične tudi njegove izjave in nenehne laži.
Vivek Ramaswamy (Foto: Jonathan Ernst/REUTERS)
Če se bosta za predsedniško mesto prihodnje leto pomerila Trump in Biden in če bi bil prvoomenjeni dejansko izvoljen, bi se v Belo hišo skupaj z njim kot prva dama vrnila tudi Melania Trump. Njena vloga bo “protokolarna na eni strani in simbolna na drugi”, je ocenil dr. Vrečko Ilc in dodal, da bo Trumpova soproga “do določene mere poskušala humanizirati in vsaj retorično deradikalizirati Trumpa”.
Trump je po poročanju ameriških medijev pred dnevi povedal, da se mu bo Melania “precej kmalu pridružila” v sicer “umazani” predsedniški kampanji. Melanio Trump je opisal kot človeka, ki je “krasen, zelo samozavesten”, prav tako je povedal, da ima “zelo rada” ZDA.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje